Vizjak upa, da bodo investitorji začeli graditi že poleti

Kmalu bodo gradili hidroelektrarne, drugi tir in skladišče radioaktivnih odpadkov

Minister za okolje in prostor Andrej Vizjak je dejal, da bo gradbeništvo zaznalo padec aktivnosti že v marcu. Padec je bil po njegovih besedah marca med največjimi v Evropski uniji. Zakon, ki ga bo ministrstvo predvidoma predložilo vladi v prvem tednu junija, bo odpravil omejitve za gradbeništvo, ki jih, po Vizjakovem mnenju, predstavljajo društva in nevladne organizacije za varovanje narave, saj s svojimi negativnimi mnenji onemogočajo nekatere gradbene projekte. V norme o varovanju narave zakon sicer ne bo posegal, je dejal Vizjak.

Preberite še: Okoljsko ministrstvo postaja gospodarsko

Zakon bo omogočal pospešitev izdaje gradbenih dovoljenj tudi za projekte, ki se bodo izvajali še po letu 2021. Seznam prednostnih investicij se že oblikuje, na njem bodo infrastrukturni projekti, zlasti hidroelektrarne, plinovodi in ceste pa tudi Nuk II, drugi tir in skladišče radioaktivnih odpadkov. »Ključno je, da takoj po sprejetju zakona začnemo iskati rešitve, da se postopki končajo v čim krajšem času,« je dejal Vizjak, ki upa, »da bodo gradbeni stroji brneli že poleti«.
 

Klicni center še vedno deluje

Klicni center za zagotavljanje zanesljivih informacij o novem koronavirusu je od začetka epidemije vse do danes deloval vse dni v tednu, do ponedeljka dvanajst ur na dan, od ponedeljka dalje pa je delovnik nekoliko skrajšan. Kljub temu skrajšanemu delovanju in preklicu epidemije je na klicnem centru neprestano akcija in entuziazem ne pojenja, je dejala strokovna mentorica študentov medicine na klicnem centru dr. Mojca Matičič z infekcijske klinike na UKC Ljubljana.

Svet se ne bojuje zgolj s pandemijo, temveč tudi z »​infodemijo,« je dejala Matičičeva in poudarila, da poplava zavajajočih informacij negativno vpliva na lažno zdravje. Informacije na klicnem centru podajajo individualno, kar omogoča dialog, diskusijo in empatijo. V centru delujejo izbrani študenti medicine iz višjih letnikov, ki imajo že potrjeno znanje, imeli pa so tudi intenzivno dodatno izobraževanje tako iz medicine kot iz komuniciranja, je zagotovila. Center je od začetka prejel 42.261 klicev, včasih tudi več kot tisoč klicev na dan. Najdaljši klic je trajal skoraj uro in pol. Med vprašanji, ki jih prejmejo, jih je največ o naravi virusa, možnostih testiranja, stanju na mejah, odpiranju šol, prenehanju nenujnih zdravstvenih storitev, velik naval zaskrbljenih vprašanj so zaznali tudi  ob preklicu epidemije, je delovanje klicnega centra povzela Matičičeva. Vloga centra je presegla zgolj namene informiranja, saj »smo rama na katero se lahko klicatelji naslonijo s svojimi težavami«, je dejala.
 

Hojs dejanj Štajerske varde ne komentira, pričakuje strpno komunikacijo

V Evropski uniji je trenutno 14 držav, ki bi jim lahko dovolili, da pridejo v Slovenijo, a dokler ni dogovora na ravni Unije, bodo veljali le bilateralni dogovori med državami, je dejal vladni govorec Jelko Kacin. Poleg Hrvaške se pripravlja bilateralni dogovor še z Madžarsko in Avstrijo. Obeta se tudi pogovor zunanjih ministrov Slovenije in Avstrije o odpiranju meja, avstrijskih turistov med binkoštnimi prazniki v Slovenijo najverjetneje še ne bo, predvideva Kacin. Olajšano pa bo prehajanje meje s Hrvaško za lastnike turističnih prikolic in nepremičnin na Hrvaškem. 

Kacin je prejel tudi novinarsko vprašanje v zvezi z dogodkom v Slovenski Bistrici, kjer je tako imenovana Štajerska varda pod vodstvom Andreja Šiška množično prišla na policijsko postajo, policiste zasliševala in jim grozila. Minister za notranje zadeve Alojz Hojs je, kot je posredoval Kacin, naročil v. d. direktorja policije, da pripravi poročilo z opisom dogodka in postopki policije. Ministrstvo pa pričakuje strpno komunikacijo, je dejal. 



Vlada je včeraj tretji paket protikoronskih ukrepov poslala v potrditev v DZ. Tokratni paket, katerega glavna ukrepa sta subvencioniranje skrajšanega delovnega časa in turistični boni za vse prebivalce Slovenije, je vreden eno milijardo evrov.