Teš bi lahko zaprli do leta 2040

Velenje – Kdaj naj bi Teš zaprli, še ni znano, so povedali na konferenci o energetski prihodnosti Šaleške doline. Direktor Elesa Aleksander Mervar meni, da se pred letom 2030 to gotovo ne bo zgodilo, ker drugih možnosti ni oziroma nobena tehnologija z novogradnjo ne bi preživela na trgu.

Mervar je dejal, da Slovenija več kot 70 odstotkov elektrike proizvede iz neogljičnih virov. Zaostaja pri proizvodnji elektrike iz obnovljivih virov energije. Mervar pričakuje predvsem širitev fotovoltaike: »Cene fotovoltaike so se znižale za osemkrat, a treba bo zagotavljati hranilnike, ki bodo uravnavali proizvodnjo in porabo energije.« Po izračunu direktorja Elesa bi, če bi hoteli Teš nadomestiti s sončnimi elektrarnami, samo za hranilnike morali nameniti 294 milijard evrov.

Mervar je kljub temu dejal, da je treba zakon o zapiranju Premogovnika Velenje (PV) sprejeti čim prej: »Da nas ne bi presenetilo. Teš se bo lahko zaprl leta 2054 ali leta 2025. Razvoj tehnike je tako hiter, da je težko predvideti, kaj bo čez pet let.« Dodal je, da bi bilo pametno, da bi Teš obratoval, vse dokler bi bil na voljo lignit z zadostno, ekonomsko sprejemljivo količino, strošek ogljičnih kuponov pa naj bi bil obravnavan kot nevtralen posel države.

Zagotovo ne do leta 2054

Teš bo do konca obratovanja odvisen od velenjskega lignita, je zagotovil generalni direktor HSE Stojan Nikolić: »Uvoz premoga ni ekonomsko upravičen. Teš in Premogovnik Velenje naj bi obratovala do leta 2054, a premoga bo počasi zmanjkalo. Da bi Teš zaprli šele leta 2054, je utopistični datum. Iz ekonomskih razlogov ga bo treba zapreti prej.« Dodal je, da Teš posluje skladno z načrtom in da so za izgubo krive slabitve.

Kdaj naj bi ga zaprli, bo ugotavljala operativna delovna skupina, ki jo bo ustanovila ministrica za infrastrukturo. »Želim si, da bi posloval vsaj do povračila obveznosti, za katere je dala poroštvo država, zadnji krediti so po letu 2035,« je dejal Silvo Škornik z ministrstva. V Tešu iščejo alternativne možnosti, kot sta sosežig goriva in odpadkov, je dejal začasni direktor Mitja Tašler: »Realno bi konec leta 2020 lahko začeli s sosežigom. Za nadomeščanje blokov 5 in 6 proučujemo možnosti nadomeščanja s plinsko-parnimi enotami.«

Da je premoga do leta 2054 dovolj, je zatrdil generalni direktor PV Ludvik Golob, ki pričakuje, da bo zakon o zaprtju premogovnika omogočil tudi pravično tranzicijo v brezogljično družbo: »Da bo na tem področju vsaj toliko delovnih mest, kot jih je zdaj.« V PV je zaposlenih 2250 ljudi.