Terjali žensko z istim imenom, kot ga je prej imela dolžnica

Ljubljana – Izvršilni postopek, blokiran bančni račun in kup neprijetnosti je doletelo nič hudega slutečo in nikomur dolžno posameznico z istim imenom in priimkom, kot ga je nekoč imela zakonita zastopnica dolžnika. Ženska, ki se je v sodnih mlinih znašla zaradi soimenjakinje, je za pomoč prosila urad varuha človekovih pravic.

Pobudnica se je na urad varuha, katerega vodenje je pred enim letom prevzel Peter Svetina, obrnila zaradi nepravilnosti pri vodenju izvršilnega postopka. Na podlagi pravnomočnega in izvršljivega sklepa Okrajnega sodišča v Ljubljani o denarni kazni iz leta 2015 ga je zoper njo leta 2018 uvedlo Okrajno sodišče v Mariboru. Dokler ni vložila ugovora, nobeno od sodišč ni dvomilo o pravilnosti podatkov iz uradnih evidenc – v Centralnem registru prebivalstva (CRP) obstaja namreč le ena oseba z imenom in priimkom, kot je naveden na predlogu za izvršbo. Naslov dolžnice iz sklepa o denarni kazni se sicer ni ujemal z naslovom pobudnice v CRP, a ker druge osebe s tem imenom ni bilo, se v to, kot kaže, niso poglabljali.

Ombudsman: Sodišča naj bodo skrbnejša

V uradu varuha človekovih pravic so se za pojasnila obrnili na obe instanci. »Vzrok za zamenjavo stranke je bilo po navedbah sodišča preimenovanje zakonite zastopnice dolžnika, ki je 16 dni po izdaji sklepa o denarni kazni spremenila ime in priimek,« primer opisujejo v uradu, kjer pa izpostavljajo, da je pobudnica kljub prizadevanjem, da bi zadevo rešila, utrpela nevšečnosti, med drugim blokado bančnega računa, banka ji je zaračunala stroške obdelave sklepa o izvršbi, plačati je morala za ugovorni postopek. Okrajno sodišče v Mariboru je v njem ugotovilo, da so pobudničine navedbe – da ni bila nikoli zakonita zastopnica dolžnika in ni prebivala na naslovu, ki je zapisan v sklepu o denarni kazni – točne in da ne gre za isto osebo.

Sklep o izvršbi je razveljavilo in ustavilo izvršilni postopek zoper njo. Hkrati je odločilo, da se pobudnici povrnejo stroški, ki so ji nastali v ugovornem postopku, ter banki naložilo, da sprosti že zarubljena sredstva na njenem transakcijskem računu, ljubljansko sodišče pa se ji je opravičilo.

V uradu ombudsmana primer izpostavljajo z namenom izboljšanja ravnanja in s priporočilom izvršilnim sodiščem, da še dosledneje preverjajo pravilnost podatkov o strankah izvršilnega postopka ter namenijo dodatno pozornost zlasti primerom, ko se podatki o dolžniku v izvršilnem naslovu ne ujemajo s podatki v predlogu za izvršbo. »Ravnanje, kakršno je bilo v tem primeru, neupravičeno povzroči nevšečnosti tretjim, ki niso in nikoli ne bodo stranke v konkretnem izvršilnem postopku,« so poudarili v uradu. Daljši pogovor z varuhom človekovih pravic Petrom Svetino bomo objavili predvidoma v ponedeljek.