Sveti zavodov bodo imeli drugačno sestavo

Večina, 46 poslancev, je izglasovala novelo zakona, ki spreminja sestavo svetov zavodov vrtcev, osnovnih in srednjih šol. Odslej bodo imeli v njih starši (v srednji šoli en dijak), ustanovitelji in zaposleni po tri predstavnike. Stroka je bila enotna, da je novela zakona slaba, saj da gre za vdor politike v šolski prostor. Doslej so namreč imeli predstavniki zaposlenih po pet predstavnikov, po tri pa ustanovitelji in starši. Zavodi imajo leto dni časa, da ustanovitvene akte uskladijo z novelo zakona, člani svetov zavodov bodo redno zaključili svoj mandat.

Novelo zakona so predlagali koalicijski poslanci. Kot je dejala Mojca Škrinjar, SDS, je sprememba, da bi imeli ustanovitelji več besede v svetu zavoda, nujna: »Ko smo šteli mrtve, je ravnatelj v Sloveniji rekel: 'Covida ni.' Mnogi so mu sledili, ustanovitelj pa je bil popolnoma nemočen.« Dodala je, da danes, ko se šole soočajo s številnimi tožbami, ustanovitelji stojijo ob strani: »Čas je, da ustanovitelj prevzame svojo odgovornost in skrbi za šole, za življenje in delo šol.« Tomaž Lisec, SDS, je dejal, da se ustanovitelja spomnijo, ko hočejo novo šolo, prizidek, novo kuhinjo: »Prav je, da ustanovitelj plača, ampak prav je tudi, da soodloča.«

Po mnenju stroke je tudi nov predlog slab

Zaposleni z novelo zakona izgubljajo dva predstavnika v svetih zavodov. Celotna pedagoška stroka je tako noveli nasprotovala. Sviz je proti noveli zbral 24.224 podpisov zaposlenih v vzgoji in izobraževanju. Kot je v pozivu pred današnjo izredno sejo poslancem zapisal glavni tajnik Sviz Branimir Štrukelj, obstoječa razmerja v svetih zavodov zagotavljajo »stabilno in kakovostno delovanje slovenskega vzgojno-izobraževalnega sistema, kar potrjujejo tudi mednarodne raziskave znanja naših šolark in šolarjev«. Dodal je, da zaposleni zmanjšanje števila predstavnikov razumejo kot nezaupanje. Lisec mnenja Sviza očitno ne sprejema, saj je dejal: »Če Sviz trdi, da je ta zakon slab, potem trdim, da je zakon vrhunski, ker kar koli je Sviz proti, je očitno dobro.«

Politizacija šolstva

V začetku meseca je Štrukelj dejal, da ne izključujejo možnosti referenduma, najverjetneje pa bo kot državni svetnik skušal prepričati kolege, da bi na zakon izglasovali veto, saj da je s tem odprta pot v politizacijo šol. To je menilo tudi več poslancev, tudi Nataša Sukič, Levica: »Smo v svetovni špici, ker imamo vrhunski šolski sistem. Zakaj ga imamo? Ker je do sedaj imela stroka besedo v svetu šole in je politika ostala pred vrati.« Prvotni koalicijski predlog je ustanoviteljem dajal še več moči, sprva so nameravali njim dati pet predstavnikov, ostalim pa po tri v svetu zavoda.

Odločitve s petkove seje odbora za izobraževanje ostajajo

Medtem ko je Škrinjarjeva dejala, da je predlog, da vsak dobi tri predstavnike, kompromis, pa so v opoziciji prepričani, da gre še vedno za spreminjanje na slabše. »Pričakovali bi, da pri tako pomembnem zakonu poslušate ali vsaj slišite stroko. Ta je enotna, novela zakona je politizacija šolstva,« je dejala Alenka Bratušek, SAB. Dodala je, da bi se morali ukvarjati z nešteto drugimi stvarmi: »Ampak ste ugotovili, da je v teh zadnjih mesecih to še zadnji vzdihljaj, da določene stvari spremenite po svoje. Seveda bomo po volitvah stvari spreminjali nazaj tako, kot predlaga stroka.« To so napovedali tudi drugi poslanci opozicije.