Svarila o neustavnosti odnesla vladni zakon o preprečevanju pranja denarja

Proti zakonu o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma so glasovali tudi poslanci Konkretno ter SNS in Desusa. Na nesorazmerne posege v osebne podatke in preširoka pooblastila v inšpekcijskem postopku, ki bi jih omogočil, so poleg opozicije opozarjali tudi v parlamentarni zakonodajno-pravni službi in uradu informacijskega pooblaščenca. Če bi zakon poslanci potrdili, so v LMŠ, SD, Levici in SAB že napovedovali, da bi zahtevali ustavno presojo omenjenega zakona.

Levica je predlagala dopolnilo, po katerem bi zakon začel veljati z letom 2030, ki pa ga je državni zbor danes zavrnil z 39 glasovi proti in 35 glasovi za. »Amandma je tu zato, da poslanci lahko spregovorimo o spornem zakonu. Dajanje pooblastil SDS, da mimo postopkov in potreb množično zbira podatke o vseh in povrhu vsega še dobi možnost vstopanja v zasebne prostore, je nevarno in protiustavno,« je za Delo pred obravnavo zakona komentiral vodja poslancev Levice Matej T. Vatovec.

Afera na ravni kazenskega zakonika

Poslanka LMŠ Andreja Zabret je izpostavila, da predlog ustvarjal velik prostor za zlorabo podatkov v politične in druge namene. Poslanec SD Predrag Baković pa je navedel, da sistem potrebuje nadgradnjo, a ne na tak način, saj gre za nov poskus nesprejemljive širitve represivnih pooblastil državnih organov.

V SNS so bili po besedah Janija Ivanuše mnenja, da je zakon na več mestih nedodelan in v nasprotju z ustavnimi določbami, urad za preprečevanje pranja denarja pa dobiva neomejena pooblastila za obdelovanje osebnih podatkov in posega v zasebnost

Nasprotno pa so ga podpirali v SDS in NSi, saj da so spremembe potrebne, ker je Slovenija je zavezana k upoštevanju mednarodnih standardov in priporočil mednarodne organizacije za finančno ukrepanje, ker nam tako zagotavljajo dostop do ustreznih mednarodnih, finančnih, upravnih in drugih informacij.