Neomejen dostop | že od 9,99€
Več študentskih aktivističnih skupin, zbranih v Študentskih fronti, je danes pred Filozofsko fakulteto v Ljubljani študentom delilo brezplačne tople obroke. Z akcijo želijo opozoriti na nesprejemljivo podražitev študentskih bonov in študentom, ki si subvencioniranih kosil ne morejo več privoščiti, zagotoviti vsaj en topli obrok.
Prostovoljci so za lačne kolege skuhali sto zdravih toplih obrokov z minimalnimi sredstvi, ki so jih zbrali z donacijami. Prihodnji četrtek bodo obroke ponovno kuhali in razdeljevali pred fakulteto za družbene vede, teden dni kasneje pa še pred medicinsko fakulteto.
Študentska aktivistka Sara Svati Sharan je za Delo pojasnila, da je vsesplošna podražitev osnovnih dobrin, zlasti pa najemnin, hudo prizadela številne študente. Zaradi podražitev subvencioniranih obrokov z novim letom, ki so krepko presegli siceršnjo stopnjo inflacije, pa si vse več študentov ne more privoščiti toplega obroka vsak dan. »Številni študenti so prisiljeni preskakovati obroke, nekateri tople obroke nadomeščajo s sendviči ali le s skodelico kave,« je stanje opisala študentka filozofije.
Odprtje prve samoorganizirane menze je spremljala novinarska konferenca, na kateri so člani študentskega poslanskega kluba Glas dvig subvencije za študentske bone, ki jih je obljubilo ministrstvo za delo, in poostren nadzor nad kakovostjo ponudbe, ki jo je napovedala Študentske organizacije Slovenije, ocenila kot »drobtinice«, namesto njih zahtevajo »celoten obrok«.
Menijo, da bi bilo treba problematiko študentske prehrane reševati strukturno in sistemsko, ne zgolj reševati zastarel sistem, ki ne zagotavlja več zdravega, raznolikega in celovitega obroka. Pozvali so k začetku razprave o ustanavljanju menz za študente, ki naj ne bodo tržno usmerjene. Zahtevajo, naj »študentska hrana postane neprofitna in naj ne služi zagotavljanju zaslužka zasebnih gostinskih lokalov«.
Študentski listi Fodem FDV in Možgani MF sta po podražitvi bonov izvedli ankete, ki so pokazale skrb vzbujajoče stanje. Izmed skoraj 2500 sodelujočih študentov jih 37 odstotkov svojo prehrano ocenjuje kot ne dovolj pestro, 46 odstotkov študentov pogosto ali redno izpušča obroke zaradi časovne stiske, deset odstotkov pa zaradi finančnih težav.
Zaradi pomanjkanja časa in izčrpanosti študenti delavci trikrat pogosteje izpuščajo obroke od kolegov, ki jim za preživetje ob študiju ni treba delati. Kar 48 odstotkov stanovalcev študentskih domov nima ustreznih pogojev za kuhanje obrokov.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji