Neomejen dostop | že od 9,99€
Leto 2023 se je za študente začelo z neprijetnim presenečenjem, s 1. januarjem je najvišja dovoljena cena subvencioniranega obroka narasla s sedem na devet evrov. Dvig cene sicer blaži sočasni dvig državne subvencije z 2,82 na 3,5 evra, vendar je doplačilo študentov pri najvišji ceni obroka skočilo z dosedanjih 4,18 evra na pet evrov in pol, s čimer je cena bona presegla minimalno urno postavko študentskega dela.
Čeprav je ŠOS sprva miril, da je povprečna cena študentskega doplačila obroka s 1. januarjem narasla le za 55 centov, so včeraj sporočili, da je prišlo do pomote, v povprečju mora študent za obrok odšteti 1,08 evra več kot lani. Vendar pa so kakovostni obroki praviloma krepko dražji od povprečja, ki ostaja razmeroma nizko zaradi ponudnikov prigrizkov, kot so, denimo, sendviči, bureki in toasti.
Z dvigom cen obrokov se je strinjala krovna Študentska organizacije Slovenije (ŠOS), rekoč, da je dvig cen edini način, da se sistem subvencionirane študentske prehrane ohrani. Zaradi naraščajočih cen živil in vnaprej določene najvišje dovoljene cene obroka je gostincev, ki ponujajo obroke na študentske bone, vse manj. V zadnjem desetletju se je število ponudnikov študentske prehrane zmanjšalo za več kot polovico, so navedli.
Bistveno manj razumevanja za dvig cen bonov od svojih predstavnikov pa imajo študentje. Družbena omrežja so polna žolčnih komentarjev, ki opozarjajo na težke socialne razmere, v katerih živijo študenti, pa tudi na padanje kvalitete študentske prehrane. V Mariboru so študenti že napovedali protest proti podražitvi obrokov, podobne pozive k protestom proti vladi in študentski organizaciji pa je slišati tudi v Ljubljani.
Včeraj so se na jezo študentov odzvali v ljubljanski veji Študentske organizacije (ŠOU) in zahtevali sestanek predstavnikov študentskih organizacij, predstavnikov ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter predstavnikov gostincev. Predlog ŠOU je sicer razmeroma skromen. Ministrstvo so pozvali, naj še dodaten dvig subvencije študentskega bona za 35 centov, ki je zaradi inflacije predviden z začetkom marca, uvede že prej kot čez slaba dva meseca.
Oglasil se je tudi podmladek stranke NSi, ki je predlagal preusmeritev neporabljenih sredstev, namenjenih subvenciji študentske prehrane, v sklad za štipendije, kar bi lajšalo socialne stiske študentov. Prav takšno zahtevo je sicer že pred dvema letoma na vlado naslovila Lista demokratičnega študentstva, vendar se tedanji minister za delo iz kvote NSi Janez Cigler Kralj nanjo ni odzval.
Z ministrstva za delo so na naša vprašanja pojasnili, da so na pogajanjih vztrajali, naj nova maksimalna višina obroka ne preseže devetih evrov, saj so predstavniki gostincev želeli še višji dvig. Menijo, da težavo predstavljajo zlasti razpisni pogoji, »ki ne omogočajo zavrnitve ponudnikov, ki nesorazmerno dvigujejo cene obrokov ali izigravajo sistem in kot predpisana dodatna hoda študentom nudijo sadje in zelenjavo, ki ne ustreza predpisanim standardom«. Zaradi anomalij bodo pozvali ŠOS, naj znatno okrepi inšpekcijski nadzor nad ponudniki študentske prehrane in dosledno sankcionira kršitelje.
Pojasnili so, da se bo še ta mesec dvignila minimalna urna postavka študentskega dela, višina državne subvencije bona in državne štipendije pa se bodo z inflacijo uskladile marca. Predlog o predčasni uskladitve višine subvencij prehrane z inflacijo bodo preučili, načrtujejo pa tudi podroben pregled pogoje izvajanja razpisa in »možnosti zagotavljanja bolj kakovostnih in zdravih obrokov,« so obljubili.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji