Številke o novodobnih sužnjih so zastrašujoče

Ljubljana – V naši državi tudi lani ni bilo bistvenih sprememb na področju trgovine z ljudmi: med dobrimi sto prepoznanimi žrtvami prevladujejo ženske – 70 jih je bilo, glede na državljanstvo jih je največ iz Kitajske in še vedno jih je večina žrtev prostitucije in spolnih zlorab. Enako kot trgovina z ljudmi vse bolj konkretne oblike dobiva tudi boj proti njej.

Številke o novodobnih sužnjih v svetu in Evropi so zastrašujoče: v svetu jih je več kot 40 milijonov, v Evropi več kot dvajset tisoč. A to so le registrirane žrtve, skritih oziroma »aktivnih« v različnih oblikah spolnega izkoriščanja, prisilnega dela v gradbeništvu, gostinstvu, prevozništvu, gozdarstvu, kmetijstvu, tekstilni industriji, pa v razpečevanju mamil, žeparstvu, prisilnem beračenju, služabništvu v zasebnih gospodinjstvih, tudi v trgovini z organi in z otroki ter dekleti, prisiljenimi v poroke, pri nezakonitih posvojitvah otrok, »zaposlovanju« na oboroženih območjih … je najbrž še nekajkrat toliko. V Evropi, denimo, v enem letu »lastnika« menda zamenja 200.000 oseb. Po ocenah Organizacije združenih narodov se na leto v trgovini z ljudmi obrne okrog 28 milijard evrov. Če so bile žrtve trgovine z ljudmi v preteklosti v »posle« prisiljene tudi s tepežem in »hišnim priporom«, v zadnjih letih te metode niso več potrebne: žrtve v »poslu« sodelujejo prostovoljno, saj so zaslužki večji, ugotavlja Specializirano državno tožilstvo in opozarja na novo obliko novačenja žrtev po spletu.

Po zgibanki še Karitasova aplikacija

Zgibanka Slovenske karitas v petih jezikih, namenjena delavcem v zdravstvu in socialnem varstvu, je zadnji v nizu preventivnih pripomočkov za prepoznavanje žrtev trgovine z ljudmi. Od včeraj je na spletnih straneh Karitas dosegljiva še aplikacija za (samo)prepoznavanje žrtev z napotki, kam naj se zatečejo po pomoč, kajti Slovenija ni izjema, je del globalne trgovine z belim blagom, pravi Suzana Čajić, koordinatorica projekta oskrbe žrtev trgovine z ljudmi pri Karitas.

Vse žrtve se ne (samo)prepoznajo

Prav (samo)prepoznavanje statusa žrtve v praksi ni tako preprosto, kot se zdi. Kot navajajo na specializiranem državnem tožilstvu, se oškodovanci praviloma ne prepoznajo kot žrtve, nasprotno: dejanja obdolženih opravičujejo, sprejemajo ali jih celo zanikajo. Razlog za njihovo navidezno zadovoljstvo gre iskati v zaslužku. Čeprav večji delež poberejo obdolženi, nekaj drobiža vendar ostane tudi žrtvam. Z zaslužkom pomagajo preživljati sebe in domače. V primeru 24 lani obravnavanih kaznivih dejanj žrtve prihajajo iz ekonomsko revnih okolij Ukrajine, Dominikanske republike, Moldavije, Bolgarije, Romunije, Srbije, Bosne in Hercegovine, tudi Madžarske. In ker izhajajo iz najbolj ranljivih skupin, so slabo izobraženi, brezposelni, zadolženi, imajo otroke, invalidne ali brezposelne partnerje, preživljajo starše …, je manipulacija z njimi toliko lažja oziroma toliko prej privolijo v izkoriščanje. Pri tem jim »lastniki« omogočajo določeno osebno svobodo, uredijo jim osebne dokumente, uporabljati smejo telefone in splet. Pogosto imajo tudi veljavna dovoljenja za bivanje in delo v Sloveniji.

Srednja in elitna prostitucija

Zadnji trendi trgovcev z ljudmi kažejo, da obdolženi ljudi obravnavajo kot predmete in izrabljajo njihovo ranljivost, da pridobijo premoženjsko korist. Slovenski policisti so lani prvič naleteli na primer dvaintridesetih državljanov Kitajske, ki so jih »delodajalci« primorali v kazniva dejanja telefonskih goljufij. Slovenija sicer ostaja ciljna in v nekaterih primerih tranzitna država za državljanke tretjih držav iz Vzhodne in Jugovzhodne Evrope – Ukrajine in Srbije – na poti v prostitucijo, za romunska dekleta, ki pristanejo v tako imenovani »stanovanjski prostituciji« in za številne osebe s Slovaške, Bolgarije, Romunije, iz bivših držav SFRJ ter iz Kitajske, ki naj bi bile domnevno vpletene v organizirano beračenje in kazniva dejanja. Zanimivo, da »srednjo raven prostitucije«, ki prevladuje v Sloveniji, obvladujejo tujke, medtem ko naj bi se s prostitucijo na višji ravni občasno in začasno, v glavnem pa samostojno večinoma ukvarjale prostitutke s stalnim prebivališčem v Sloveniji.