Steklarna Hrastnik znižuje ogljični odtis

Hrastnik – Steklarna Hrastnik postaja nizkoogljična proizvodnja: zaključuje največji investicijski cikel v zadnjem desetletju, vreden 26,2 milijona evrov, v naslednjih petih letih pa že načrtuje dva nova nizkoogljična projekta na steklarskih pečeh. Do leta 2025 bo z zeleno energijo nadomestila tretjino fosilnega goriva, za desetino bo zvišala energetsko učinkovitost ter za petino znižala ogljični odtis.
 
Letos je družba s 160-letno tradicijo kot prva v regiji v okviru inovativnega pilotnega projekta poskusno potrdila dekarbonizacijo taljenja stekla z vodikom, pridobljenim iz obnovljivih virov. Kot rezultat tega projekta so razvili izgorevalni sistem, ki jim bo omogočal neomejeno prilagajanje deleža vodika v gorivu. Tako bodo lahko optimizirali delovanje proizvodnje glede na razpoložljivost obnovljivih virov. Novembra zaključena investicija v novo G peč v enoti Vitrum je že pripravljena na inovativno vodikovo tehnologijo in predstavlja  osrednji del letošnjega 26,2-milijonskega investicijskega cikla.

Prehod na nizkoogljično proizvodnjo

V tem trenutku v Steklarni na področju prenove steklarskih peči izpostavljajo dva projekta. Na G peči v Vitrumu bodo izvedli prenos vodikove tehnologije na industrijski nivo. V proizvodnji enoti Special pa bodo B peč predelali v hibridno-regenerativno peč, ki bo za delovanje porabila 60 odstotkov zelene elektrike.
»Naslednje petletno obdobje je strateško zelo pomembno za dolgoročni razvoj Steklarne. Zavedamo se, da so naši cilji ambiciozni, a smo prepričani, da je prehod Steklarne v nizkoogljično podjetje v interesu ne le lokalne skupnosti, temveč tudi države,« je povedal generalni direktor Peter Čas.



Igor Lah, predsednik holdinga GlobalGlass, lastnika Steklarne Hrastnik, ki v Steklarni vidi »podjetje z dolgoročno vizijo, s projekti, načrti in inovacijami, ki jo uvrščajo v sam svetovni vrh proizvajalcev visoko kakovostnega embalažnega stekla«, povsem zaupa širši vodstveni ekipi in njeni strategiji, kot pravi. Transformacija steklarne, optimizacija proizvodnih procesov in sposobnost hitrega odzivanja na potrebe trga potrjujejo njeno odličnost v vseh segmentih poslovanja, je prepričan.
 

Pomoč države, EU in podpora lokalnega okolja

Steklarnini projekti so ključni tudi za doseganje zavez Evropske unije na področju okolja do leta 2030 in posledično ustvarjanja visokokvalificiranih delovnih mest. O tem, ali torej naložbo hrastniških steklarjev podpreti ali ne, gospodarsko ministrstvo ni dvomilo, pravi minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek.

Naložba je po njegovem prepričanju pravi odgovor podjetja na izzive prihodnosti: odpira pot do višjecenovnih izdelkov in s tem zahtevnejših trgov, omogoča zdravo rast podjetja, zagotavlja delo obstoječim in novim sodelavcem in – tega ne gre zanemariti – pomeni nadaljevanje večstoletne tradicije steklarstva na Slovenskem. Eden poglavitnih izzivov slovenskega gospodarstva je, kako zvišati dodano vrednost na zaposlenega in kako na odgovoren način povezati razvoj, okolje in človeka. Naložba Steklarne Hrastnik po njegovem prepričanju pooseblja vse te cilje.



Da vzpostavljanje brezogljične družbe ni le zaveza, temveč predvsem priložnost za rast same konkurenčnosti Slovenije, je prepričan tudi Andrej Vizjak, minister za okolje in prostor. Njegovo ministrstvo je ta cilj zastavilo strateško, in sicer v dolgoročni podnebni strategiji Slovenije do leta 2050. Kot pravi minister, želi s tem dokumentom Slovenija prispevati k podnebni nevtralnosti na nivoju EU, upoštevajoč slovenske razmere.

»Moderno in zeleno okolje, v sožitju katerega se najde posluh tako za ljudi kot za gospodarstvo in okolje, v katerem živimo«, pozdravlja tudi Marko Funkl, hrastniški župan, ki poudarja zlasti »sodobne cestne povezave, da bo gospodarstvo še bolj konkurenčno in bodo pogoji za razvoj Zasavja bližje ostalim regijam«.