Stavbam brez dvigal bo počasi odzvonilo

Ljubljana – Kaže, da bo glavni birokratski problem pri vgradnji dvigal v večetažnih stavbah kmalu odpravljen. Na pobudo velenjskega župana Bojana Kontiča prek Skupnosti občin Slovenije je državni svet predlagal spremembo stanovanjskega zakona, po kateri bo dovolj soglasje polovice etažnih lastnikov za izvedbo gradbenih del in izboljšav ter za odstranitev arhitektonskih ovir, tudi kadar je treba pridobiti gradbeno dovoljenje.

Ta predlog spremembe stanovanjskega zakona bo matični parlamentarni odbor obravnaval 10. septembra. Pričakujejo, da ga bodo isti mesec obravnavali tudi v državnem zboru, je povedala podžupanja Velenja Darinka Mravljak. Če so do zdaj morali nepravdni postopek za pridobitev soglasja na sodišču sprožiti etažni lastniki, ki želijo vgradnjo dvigal, predlog predvideva, da bo zdaj obratno – če bodo želeli, ga bodo lahko sprožili tisti, ki bodo proti. Vsi udeleženci okrogle mize o bivanjskih razmerah starejših, na kateri je Sindikat upokojencev Slovenije (SUS) znova opozoril na prezapleteno pot do dvigala v 11.000 stavbah s štirimi ali več etažami, kjer ga še ni, so se strinjali, da je skoraj nemogoče, da poslanci predloga ne bi podprli.

Kako do evropskega denarja

Predsednica SUS Francka Ćetković je povedala, da so veseli pobude za spremembo stanovanjskega zakona, saj že nekaj časa razmišljajo, kako rešiti problem, ki pesti veliko starejših prebivalcev, invalidov in družin z otroki. Poslušajo, kako težko je mnogim starejšim, ki živijo v zgradbah brez dvigal, pa ne želijo v dom za starejše. Radi bi ostali doma, a so zaradi neprilagojenih zgradb brez dvigal obsojeni na selitev v dom ali pa na to, da ostanejo zaprti v stanovanju, saj iz njega ne morejo več.

V SUS menijo, da bi morali v okviru politike za starejše tudi v akcijskih načrtih, ki nastajajo v okviru strategije dolgožive družbe, najti skupne rešitve. Poleg spremembe stanovanjskega zakona je še veliko drugih nerešenih vprašanj; tudi v zvezi s financiranjem. Četudi stanovalci lahko sami zberejo sredstva, menijo, da bi morala del denarja za vgradnjo dvigal prispevati tudi država, pri čemer vidijo možnosti sofinanciranja iz evropskih sredstev. Na ministrstvu za okolje in prostor navajajo, da bo v naslednji evropski finančni perspektivi od leta 2021 do 2027 mogoče iz sredstev EU financirati celovito prenovo stavb, ki obsega tudi protipotresno ojačitev, v okviru te pa je mogoča tudi dograditev dvigala. Zato bi bilo treba prizadevanja za sofinanciranje celovite prenove objektov iz evropskih sredstev podpreti in zahtevati, da mora ta v večetažnih stavbah nujno vključevati tudi vgradnjo dvigal, so prepričani v SUS.

Za zdaj misija nemogoče

Da je po trenutni zakonodaji vgradnja dvigala v večetažnih stavbah skoraj misija nemogoče, sta iz lastnih izkušenj povedala Drago Kavnik, upokojeni inženir iz Maribora, in Dušan Rožič iz Velenja. Če je gradbeno dovoljenje potrebno oziroma če gre za poseg v nosilno konstrukcijo, je namreč potrebno stoodstotno soglasje vseh lastnikov. Če gradbeno dovoljenje ni potrebno, gre za izboljšavo, pri čemer potrebujejo soglasje več kot treh četrtin etažnih lastnikov po solastniških deležih. Soglasje je skoraj nemogoče doseči, vedno se najde kdo, ki vgradnji dvigala nasprotuje. Etažni lastniki, ki želijo dvigalo, se sicer lahko obrnejo na sodišče, ki o tem odloča v nepravdnem postopku, kar pa je zelo dolgotrajno.

Drago Kamnik iz Maribora pravi, da se ti dvigalo zdi nepomembno, dokler te ne doleti nesreča. Njegova žena se je poškodovala v nesreči s kolesom in postala tetraplegik. Že devet let se trudi urediti dvigalo v bloku z 20 stanovanji. V tem času so se še v dve stanovanji priselili družina z bolnim otrokom in starejša zakonca, ki bi potrebovali dvigalo, vendar stanovalci v pritličju ne dajo soglasja. Investicija v dvigalo je od 65.000 do 70.000 evrov, pri čemer bi denar že nekako zbrali, postopki na sodišču pa se vlečejo že več let. Podobne težave je opisal tudi Dušan Rožič iz Velenja. V njihovem bloku v petem nadstropju živi ženska, ki hodi vsak drugi dan na dializo. Ko odhaja, gresta z možem počasi po stopnicah, ko pa se vrne, mož in prijatelj nosita voziček v peto nadstropje. Pozna še več podobnih primerov v njegovi soseski, sosedo, ki jo je prizadela možganska kap, in podobno. Obrnili so se tudi na varuha človekovih pravic, vendar se ni zgodilo še nič.

Več pozornosti protipotresni sanaciji

Tomaž Krištof, ki vodi arhitekturni studio, ki se ukvarja s celovito prenovo večstanovanjskih zgradb, je med drugim opozoril, da 250.000 ljudi oziroma osmina prebivalcev v Sloveniji živi v večnadstropnih zgradbah, ki so bile zgrajene pred letom 1963, pri katerih zaradi varčevanja ni bila upoštevana protipotresna varnost. Država bi podobno kot energetski sanaciji tudi protipotresni morala namenjati več pozornosti. V studiu so narisali že približno deset projektov za celovito prenovo teh stavb z vgradnjo dvigala, pri čemer lahko večina zgradb podstrešje izkoristi za nova stanovanja in z denarjem od njihove prodaje financira investicijo. Poleg težav s soglasjem lastnikov pri tem pogosto naletijo tudi na ovire zaradi razširitve objekta, zato bi bilo po njegovem treba poleg stanovanjskega spremeniti tudi gradbeni zakon.

Direktor JSS MOL Sašo Rink, ki je tudi sam že 18 let na vozičku zaradi prometne nesreče, je opozoril, da bi lahko zaradi javnega interesa občine pripravile splošno določbo pri OPN, da bi lahko faktorje zelenih površin pri zazidavi samodejno upoštevali v primeru umestitve dvigal; vendar pa bi jo bilo treba pripraviti tako, da je ne bi zasebni investitorji izkoriščali za povečanje etažnosti. Andrej Hudoklin, direktor nepremičninskega sklada invalidskega in pokojninskega zavarovanja, ki ima več kot 3000 stanovanj, razpršenih po 116 lokacijah v Sloveniji, upa, da bodo s spremembo stanovanjskega zakona lahko reševali težave zaradi soglasij pri vgradnji dvigal. Opozoril pa je, da je med starejšimi veliko revnih lastnikov nepremičnin, ki jih ne morejo vzdrževati, kaj šele vlagati vanje, za kar bo treba poiskati rešitve.

Gradi se za vse generacije

Alenka Ogrin z Inštituta Antona Trstenjaka je povedala, da so pri odpiranju info točk v okviru kampanje Sobivamo od ljudi velikokrat slišali, da naj jim najprej zgradijo dvigala. Poudarila je, da je treba spodbujati univerzalne rešitve in univerzalno gradnjo, zavedajoč se, da se gradi za vse generacije. Janja Romih z referata za socialne zadeve na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je dejala, da je ministrstvo za okolje in prostor med akcijske ukrepe, ki nastajajo v okviru strategije dolgožive družbe, zapisalo proučitev možnosti financiranja vgradnje dvigal v stavbe s pomočjo evropskih skladov. Meni, da je to premalo in da je ministrstvo treba spet opozoriti na možnosti za vgradnjo dvigal v okviru evropske finančne perspektive od leta 2021 do 2027.