Starejši prebivalci potrebujejo svojega varuha

V velikem delu prebivalstva, ki ga predstavljajo starejši, se kopičijo hude težave; od nedosegljivosti namestitev v domovih, pomanjkanja kapacitet v domovih za starejše in negovalnih bolnišnic, naselij za osebe z demenco, do prepuščanja skrbi za starejše svojcem – včasih pa za starejše ne skrbi nihče, splošnega odnosa do starejših in državnega ignoriranja finančnega vidika skrbi za starejše.

Združenje Srebrna nit zato predlaga ustanovitev organa za dosledno izvajanje pravic starejših, inštituta Varuha starejših.

Ena najpomembnejših demografskih sprememb 21. stoletja je staranje prebivalstva, saj bo do leta 2025 na svetu več kot 1,2 milijarde ljudi starih najmanj šestdeset let. Človeštvo bo prvič v zgodovini doseglo točko, ko bo na svetu manj otrok kot starejših. Za Evropska unijo je staranje prebivalstva že zdaj eden največjih izzivov, saj se bo delež starejšega prebivalstva, torej prebivalstva nad 65 let, ki je leta 2019 znašal 20,3 odstotka, po projekcijah do leta 2100 dvignil na 31,3 odstotka prebivalstva.

Pravice starejših se ne bodo varovale kar same od sebe. FOTO: Blaž Samec/Delo

Poleg tega, da starejšim od 75 let zaradi slabšega zdravja in nizkih dohodkov najbolj grozita revščina – to še posebej velja za ženske – in socialna izključenost, so starejši izpostavljeni številnim kršitvam človekovih pravic: izkoriščanju, nasilju, zanemarjanju in sovražnemu odnosu do starejših. Toda starejši imajo pravico do zdravstvene oskrbe, primernega odnosa, druženja in sistemske oskrbe.

»Zato je nujen odziv države in družbe za ustrezno varstvo človekovih pravic starejših,« pravi Biserka Marolt Meden, predsednica združenja Srebrna nit, kjer poudarjajo, da je dodatni argument tudi napovedana mednarodna Konvencija o pravicah starejših, ki jo bo sprejela Organizacija združenih narodov. To bo nova velika pogodba o človekovih pravicah, ki jo bodo morale države upoštevati. Mednarodne obveznosti temeljijo na spoznanju, da je za učinkovito varstvo še posebej ranljivih skupin treba zagotoviti prav posebne institucije.

Te pa niso pomembne samo zaradi učinkovitih pravnih sredstev, ampak zaradi proaktivnega delovanja. Ključno pa je spoznanje, da bi bila brez njih uresničevanje pravic in učinkovitost varstva izrazito šibka, dolgoročno pa močno ogrožena, pravijo v Srebrni niti. »Brez teh institucij so nekatere pravice preprosto mrtve črke na papirju, saj so vzroki problemov z njihovim uresničevanjem v veliki meri strukturni ali celo sistemski.« Za pravi napredek je treba dolgoročno vplivati na spremembo nekaterih zakoreninjenih vzorcev vedenja ljudi v družbi oziroma ovir, ki so deloma pravne, politične, ekonomske, socialne, tudi kulturne.

Za pravi napredek je treba dolgoročno vplivati na spremembo nekaterih zakoreninjenih vzorcev vedenja ljudi v družbi oziroma ovir, ki so deloma pravne, politične, ekonomske, socialne, tudi kulturne. FOTO: Leon Vidic/Delo

»Prav zato je treba imeti posebne institucije, ki so sposobne nuditi učinkovito podporo – pa naj bo to varen prostor ali specializirano znanje – pri spodbujanju uveljavljanja teh pravic, in ki lahko s svojim načrtnim proaktivnim delom pomagajo razviti in promovirati kulturo spoštovanja in varstva teh pravic,« pravi Biserka Marolt Meden.

Dodaja, da se pravice starejših ne bodo varovale kar same od sebe, kaj šele, da bo prišlo do strukturnih premikov. Zato je nujno opolnomočiti tiste, ki sprejemajo politike, tiste, ki odločajo v pravnih postopkih, tiste, ki so prizadeti zaradi kršitev kot tudi vse tiste, ki so za kršitve lahko odgovorni, pravijo v Srebrni niti in poudarjajo: »Tak učinkoviti proces varovanja in spodbujanja spoštovanja teh pravic pa lahko učinkovito zagotovijo le posebne, od vladnih politik in struktur v zadostni meri neodvisne, samostojne in z zadostnimi viri podprte institucije.«

Starejši si zaslužijo vsaj tolikšno pozornost, kot jo imajo športniki, ki imajo varuha pravic športnikov, še dodajajo v Srebrni niti, kjer pričakujejo, da bodo vključeni v uresničevanje te pobude.