Starejše naj bi poslali od doma?

Ljubljana – Ali starejše, ki živijo v večgeneracijski skupnosti, s svojci pod isto streho, napotiti od doma, jih razseliti? Tako razumejo priporočila vodje strokovne skupine na ministrstvu za zdravje Bojane Beović tudi v združenju Srebrna nit. Predsednica združenja Biserka Marolt Meden temu nasprotuje. Protestno pismo so že poslali vladi.
 

Pri Srebrni niti zaskrbljeni

Vlada naj v prizadevanjih po čim boljših preventivnih ukrepih za zajezitev covida-19 dobro razmisli, kaj svetuje ljudem, in nasveti naj bodo realni, poudarjajo pri Srebrni niti.



Zaskrbljeni so zaradi izjave prof. dr. Bojane Beović v zvezi z njenim priporočilom o razseljevanju večgeneracijskih družin v času epidemije, so poudarili v pismu, poslanem na vlado. »Po našem mnenju – kljub epidemiji – je s svojim nasvetom nesorazmerno posegla v družbeno tkivo, v sociokulturne navade prebivalcev Slovenije, še posebej v smislu spodbujanja starizma in rušenja medgeneracijskega sodelovanja kot vrednote preteklega, sedanjega in, upajmo, tudi prihodnjega časa,« so zapisali v izjavi za javnost.

Kot navajajo, je Beovićeva v intervjuju med drugim svetovala: »Če tri generacije živijo v skupnem gospodinjstvu, bi bilo dobro razmišljati o razselitvi, zmanjšanju stikov. V primerih, ko gre za vrtčevske otroke, svetujemo, da ne gredo v vrtec. Če otrok nima stikov zunaj družine, ga lahko varujejo stari starši, sicer naj jih ne bi.«



 

Starejše spet spravljajo v stisko

Pri Srebrni niti verjamejo, da je bil namen izjave dobronameren in v teoriji najbrž koristen za preprečevanje slabih izidov epidemije pri starejši populaciji, vendar poudarjajo: »Če pa to izjavo strokovnjakinje za področje zdravstva pogledamo še z drugih strokovnih vidikov, na primer psihološkega, sociološkega, antropološkega, pa tudi ekonomskega, je neprimerna v več pogledih. Veliko ljudi upošteva nasvete strokovnjakov in izjava spravlja v stisko tiste, ki za razselitev nimajo možnosti. Teh je v naši državi veliko.




Z nagovarjanjem ljudi, naj se razselijo po starostnih skupinah, je jasno, da bo navodilo v trigeneracijski družini, ki živi v majhnem stanovanju, najbolj prizadelo starejšo generacijo, torej dedke in babice, ki pa se mnogi nimajo kam umakniti. Veliko družin živi v neustreznih bivalnih razmerah, si ne morejo privoščiti dostojnega stanovanja, mnogi celo vzdržujejo svoje otroke in vnuke z eno samo majhno pokojnino. Gre torej tudi za ekonomični, racionalni vidik preživetja.

In tisti, ki bi se morda imeli kam umakniti, bodo, če država ne bo odprla šol za vse razrede učencev (in dijakov), prisiljeni čuvati otroke, ko so oziroma bodo njihovi starši v službi. Tretji primer so tisti, ki bi po tej nepremišljeni izjavi Beovićeve lahko začeli dejansko pritiskati na starejše, naj se izselijo iz skupnega domovanja; morda imajo celo kakšno drugo nepremičnino (na primer vikend), kar pomeni nasilno razseljevanje družine, ki je do sedaj živela skupaj.«




V združenju pričakujejo, da bodo odločevalci pri oblikovanju ukrepov in protokolov za šole in vrtce »vključili tudi kriterije, po katerih je za nekoga bolje, da zaradi kronične bolezni ne pride v šolo, in da se premisli o smiselnosti pošiljanja v šolo iz tistih družin, kjer skupaj bivajo družinski člani iz rizičnih skupin (starejši, težko bolni …) in obenem ni možno doma zagotoviti zadovoljive fizične distance.«
 

Ljudje so zaskrbljeni

Po odzivih sodeč so ljudje zmedeni in zaskrbljeni, ker »ne vedo več, kaj je prav in kaj storiti«, ugotavljajo pri Srebrni niti. Pri tem naj spomnimo na akcije po začetku epidemije novega koronavirusa, ko je vlada nagovarjala stanovalce domov za starejše, naj se, če so zdravi, na hitro odselijo v svoj dom. Zdaj pa bi jih poslali še od tam. Kam? Kaj pa tisti, ki nimajo vikenda ali stare hiše? Naj gredo na cesto?