Digitalizacija je prinesla razdražljive, utrujene in nezadovoljne zaposlene

Digitalne tehnologije prinašajo zaposlenim in delodajalcem vrsto prednosti, hkrati pa so lahko avtomatizacija, delo na daljavo, uporaba umetne inteligence in pametni digitalni sistemi veliko psihosocialno tveganje za zdravje – še posebej, če jih v podjetjih ne obvladujejo. Med ukrepi varovanja duševnega zdravja zaposlenih je pravica do odklopa, ki je pri nas dobila svoje mesto tudi v včeraj sprejeti noveli zakona o delovnih razmerjih.

Tik pred sprejetjem novele se je na spletni strani Zveze svobodnih sindikatov oglasila predsednica Lidija Jerkič, ki je javnost spomnila, da je Slovenija že lani »zamudila skrajne roke za implementacijo dveh evropskih direktiv, ki delavcem prinašata nekaj ugodnosti«. Med njimi je izpostavila prav pravico do odklopa.

Lidija Jerkič: Slovenija je že lani zamudila skrajne roke za implementacijo dveh evropskih direktiv, ki delavcem prinašata nekaj ugodnosti. FOTO: Blaž Samec

Pravica do odklopa, to je »do neodzivanja na službeno e-pošto, telefonske klice in druge možne komunikacijske kanale zunaj delovnega časa, v času praznikov in dopustov, brez negativnih posledic za zaposlenega ter z vzpostavljenim postopkom za sporočanje kršitve te pravice«, je eden od pomembnejših ukrepov za varovanje duševnega zdravja zaposlenih, so v evropskem tednu varnosti in zdravja pri delu, ki se izteka danes, poudarjali tudi na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).

Nesprejemljivost stalnega priklopa

Evropa se že dalj časa zaveda posledic vse večje rabe digitalnih orodij za delo v »kulturi stalnega priklopa« in neprekinjene povezanosti oziroma »neprekinjene razpoložljivosti«. Pravico do odklopa so že pred dvema letoma zapisali tudi v resolucijo evropskega parlamenta s pojasnilom, da lahko »stalni priklop« škodljivo vpliva na »temeljne pravice delavcev, pravične delovne pogoje, vključno s pravičnim plačilom, omejitvijo delovnega časa ter usklajevanjem poklicnega in zasebnega življenja«, lahko pa ima tudi negativne učinke na telesno in psihično zdravje ter s tem na varnost pri delu.

Pravico do odklopa so definirali kot »temeljni in neločljiv del novih delovnih vzorcev v novi digitalni dobi« in kot »pomemben instrument socialne politike na ravni EU«, saj da je ta pravica zlasti pomembna za najranljivejše delavce. Po tej pravici je delodajalec dolžan zagotoviti delavcu, da v času izrabe pravice do počitka oziroma upravičene odsotnosti ni na voljo, da torej izključi orodja, ki so povezana z delom, in se ne odziva na zahteve delodajalca zunaj delovnega časa, ne da bi to zanj imelo negativne posledice, kot je denimo prekinitev pogodbe o zaposlitvi, ali druge povračilne ukrepe. Delodajalci od delavcev glede na pravico do odklopa ne smejo zahtevati delovnih obveznosti zunaj delovnega časa niti spodbujati delovne kulture neprekinjene povezanosti, zaradi katere je ločevanje poklicnega in zasebnega življenja oteženo.

Prednost varnosti in zdravja pri delu

V Evropi se je v sredo začela kampanja Evropske agencije za varnost in zdravje, ki opozarja na negativne vplive digitalnih tehnologij in zlasti na to, kako jih ustrezno preoblikovati za produktivno uporabo ter se pred njimi zaščititi.

Varnost in zdravje pri delu morata biti poleg tehnološkega napredka še naprej glavni prednostni nalogi, pozivajo v agenciji in poudarjajo, da živimo v času, ko več kot 80 odstotkov podjetij v EU uporablja osebne računalnike, prenosne računalnike, tablice, pametne telefone in druge mobilne naprave. Ker 93 odstotkov delavcev v velikih in 85 odstotkov delavcev v mikro podjetjih uporablja digitalne naprave, so kampanjo namenili varnosti in zdravju zaposlenih v digitalni transformaciji.

Čezmerna uporaba tehnoloških naprav stopnjuje odvisnost od tehnologij, povzroča pomanjkanje spanja, čustveno izčrpanost, tesnobo in izgorelost. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije ima več kot 300 milijonov ljudi po svetu depresijo in pogoste duševne motnje, povezane z delom. Zaradi tega vsako leto trpi več kot 38 odstotkov prebivalcev EU.

Digitalni stres

Tudi strokovnjaki NIJZ iz nacionalnega programa duševnega zdravja opozarjajo, da lahko delavci sisteme za vodenje oziroma upravljanje umetne inteligence ali algoritme, ki razporejajo naloge, določajo ritem dela, ocenjujejo opravljeno delo in določajo nagrajevanje zaposlenih, doživljajo kot pritisk nase. Prav tako jim lahko povzročajo nelagodje male elektronske naprave, ki skrbijo za varnost pri delu, kot denimo senzorji in kamere na oblačilih, čeladah …, ali pa merijo ravni hrupa, temperature, onesnaževal in zaznavajo srčni utrip oziroma zgodnje znake utrujenosti …

»Zbrani podatki so lahko netočni, omejeni ali tudi napačni,« so posvarili na NIJZ, »delavci pa se nanje preveč zanašajo, kar lahko poveča nevarnost nesreče, namesto da bi jo zmanjšalo«. Večina digitalnih tehnologij zbira tudi podatke o zaposlenih, kar – tako NIJZ – lahko povzroči občutek stalnega nadzora tudi v prostem času in občutek izgube zasebnosti. »Občutek stalnega nadzora lahko vodi k nenaravnemu vedenju, kot je na primer stalno smehljanje v želji, da bi se vedli skladno z algoritmom,« ugotavlja stroka in dodaja, da je digitalna tveganja mogoče preprečiti, če se pri uvajanju digitalnih sistemov podjetja dovolj zgodaj osredotočijo na človeka. »Umetna inteligenca in digitalne tehnologije naj bodo človeškemu odločanju v podporo, ne pa da ga nadomestijo.«

Z digitalizacijo je povezan tudi digitalni stres, ki lahko negativno vpliva na zdravje, zmožnost za delo in učinkovitost zaposlenih. Prepoznati ga je mogoče po preobremenjenosti, razdražljivosti, glavobolu, psihični utrujenosti, občutku nemoči, slabši delovni učinkovitosti, manjšem zadovoljstvu pri delu in celo po občutku tesnobe ob odklopu od digitalnih naprav.