Spremembe male delavske ustave bliže zahtevam sindikatov

Zaščita sindikalnih zaupnikov je bila točka preloma, pri kateri v usklajevanju novele zakona o delovnih razmerjih (ZDR) ministru za delo Luki Mesecu ni uspelo najti kompromisa, sprejemljivega za oba socialna partnerja. Vlada je včeraj sprejela besedilo z različico, ki je bliže sindikatom in ji delodajalci nasprotujejo, Mesec pa kljub temu upa, da bodo spet sedli za skupno mizo za nadaljnje spremembe tako imenovane male delavske ustave.  

Po več kot enem letu usklajevanj, ki so se posebej intenzivirala ta teden, je vlada včeraj dala zeleno luč za predlog novele ZDR, ki jo bo državni zbor obravnaval po nujnem postopku zaradi prenosa direktiv EU, saj jih mora Slovenija sprejeti do 15. novembra. Temu naj bi predvidoma, glede na obseg novele in na številna nestrinjanja, sledil še drug krog posegov v zakonsko materijo.

»Nismo se dogovorili, smo pa zelo blizu. Rešili smo približno 90 odstotkov vprašanj. Z doseženim v prvem krogu sem zadovoljen, v noveli je več stvari, ki izboljšujejo položaj zaposlenih v Sloveniji,« je ocenil minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec.

Kaj so bistvene točke predlaganih sprememb? Prve tri se nanašajo na direktive EU. Uvaja se pet dni neplačanega oskrbovalskega dopusta na leto za nego in podporo družinskim članom, ki jih ne vključuje zdravstveno zavarovanje, na primer ostarelim staršem.

Druga točka je subsidiarna odgovornost naročnikov v gradbenem sektorju. »To pomeni, da če nekdo naroči gradbena dela, recimo nov stadion, in najame podizvajalce, potem pa projekt zaide v težave in podizvajalcev ne plača, imajo zaposleni pri teh podizvajalcih možnost terjati naročnika, ne samo vodij podizvajalcev. Vemo, da je bil to v gradbenih projektih v Sloveniji pogosto problem,« je opisal Luka Mesec in poudaril, da gre za prenos dobre prakse evropskega prava.

Z direktivami EU so povezani tudi predvidljivi delovni pogoji. »Vzpostavljamo možnost, da delavec lahko sproži iniciativo in bo delodajalcu enkrat na leto lahko predlagal sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi z izboljšanimi pogoji, delodajalec pa se bo moral do tega opredeliti,« je navedel minister.

Med novostmi, ki jih prinaša novela, in jih ne določajo direktive, je uvedba pravnega varstva zaposlenih ob pisnem opozorilu pred odpovedjo. Po Meščevih besedah je direktor Policije v prejšnjem mandatu vsem zaposlenim na zalogo brez utemeljitve podal opozorila pred odpovedjo zaposlitve: »Tako je vsakemu na vratu visel neke vrste Damoklejev meč, čeprav niso naredili nič narobe. Nekdo se je pač odločil, da jih bo na tak način zastraševal. In to ni osamljen primer.«

Izboljšave se obetajo agencijskim delavcem – zdaj so v obdobju, ko so na čakanju, upravičeni do nadomestila v višini 70 odstotkov minimalne plače, po novem pa bodo do 80 odstotkov plače, ki jo bodo dobili, če bi delali.

Zakonsko se določa pravica do odklopa. Delodajalcu nalaga, da sprejme ukrepe, kako delavcu ne bo posegal v pravico do počitka. Sama izvedba bo stvar kolektivnih pogodb ali dogovora na ravni podjetja.

V ZDR bo en člen namenjen tudi nasilju v družini. Žrtve bodo ob oceni tveganja centra za socialno delo in ob prijavi na policijo lahko zaprosile za pet dni plačanega dopusta.

Brez 30-urnega delavnika

Največji kamen spotike pri pogajanjih v zadnjih dneh je bila vzpostavitev boljšega varstva sindikalnih zaupnikov. »Sindikati različnih panog sporočajo, da delodajalec – primera sta bila v Lidlu in Arrivi – sindikalista, ki organizira zaposlene, da bi izboljšali delovne pogoje, preprosto odpusti,« je dejal minister. Postopki na sodišču trajajo več let in na koncu, čeprav da to prav odpuščenemu, je rezultat to, da delodajalec uniči sindikat v podjetju. Z novelo ZDR bo odpuščeni sindikalist dobil možnost zadržanja do odločitve sodišča na prvi stopnji oziroma najdlje šest mesecev. V tem času mu bo moral delodajalec, če ga odstrani iz delovnega procesa, izplačevati 80 odstotkov nadomestila plače. »Pri tem se nismo povsem dogovorili, a imamo kompromisno različico, o kateri mislim, da bi morala biti razmeroma sprejemljiva za obe strani,« je pojasnil Mesec, ki pa je priznal, da je pri tem vprašanju prišel v pozicijo, ko je bilo treba sprejeti politično odločitev. Delodajalci so namreč opozarjali, da bodo vključitev tega člena razumeli kot konec socialnega dialoga, sindikati pa so bili po drugi strani jasni, da bo zanje konec, ne vključitev. »Delodajalska stran je socialni dialog že zapustila, sindikalna ne. Treba je bilo izbrati stran in izbrali smo tisto, ki je v socialnem dialogu ostala,« je odgovoril.

Zaradi nasprotovanja delodajalske strani so iz novele izpadla določila o zastaranju terjatev prekarnih delavcev, možnosti 30-urnega delavnika, ureditvi dela na domu in obveznem 48-urnem počitku najmanj enkrat na mesec. Te vsebine naj bi obravnavali v drugem krogu, v katerega resorni minister vabi oba partnerja, ki bosta prinesla svoje predloge. Mesec namreč upa, da se bo delodajalska stran vrnila za pogajalsko mizo, ne samo zaradi ZDR, ampak tudi, da nadaljujejo druge pomembne pogovore, na primer o pokojninski reformi. »Pogajanja sem vodil  v smeri, da bi, če se le da, ustvarili kompromis, da se bomo lahko pogovarjali naprej,« je komentiral.

Odzivi delodajalskih organizacij pa odsevajo vse prej kot to. Trdijo, da so vložili vse napore za uskladitev novele, vendar ni bilo nobenega približevanja njihovim predlogom in so bili v tripartitnem odnosu v zelo neenakopravni obravnavi. Trdijo, da jim prinašajo neusklajene vsebine številne nove finančne in administrativne obremenitve. Na Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije pravijo, da so se pogovarjali le o predlogih sindikatov in Levice, status sindikalnih zaupnikov, ki bi dobili večjo zaščito pri drugih zaposlenih, pa po njihovem mnenju ni tako ključna vsebina, da bi jo bilo treba sprejemati po nujnem postopku, temveč bi jo lahko pozneje v rednem. »Ne gre za vprašanje sindikalnega zaupnika, kar želijo sindikati v javnosti predstaviti kot kamen spotike, ampak za temeljno in načelno vprašanje, ali smo vsi socialni partnerji enakovredni oziroma ali imamo delodajalske organizacije v socialnem dialogu enakovreden položaj,« so zapisali na Gospodarski zbornici Slovenije.

»V letih uporabe je praksa pokazala, da se nekateri instituti iz ZDR zlorabljajo za discipliniranje zaposlenih ter doseganje njihove poslušnosti in upogljivosti. Take pritiske občutijo predvsem delavski predstavniki. Zato jih je nujno treba zaščititi,« svoje vztrajanje utemeljujejo sindikati, ki odločitev vlade podpirajo.