Šport je posel, športniki pa odlični ambasadorji

Da je treba športne organizacije voditi kot podjetja, smo v preteklosti že velikokrat slišali. Prav tako je bilo velikokrat izrečeno, da je šport posel, športniki pa odlični ambasadorji naše države in turizma. Zato bo šport v prihajajoči vladi sodil pod novo ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, del pa bo še vedno v okviru izobraževanja.

V besedilu koalicijske pogodbe je za področje športa izpostavljena priprava na nov nacionalni program športa za obdobje 2024–2033, ki naj bi ga pripravili v dialogu s civilno družbo, ter sistemski pristop k urejanju statusnih pravic športnikov. Nova umestitev športa naj bi zagotovila tudi več njegovega povezovanja z drugimi družbenimi področji ter oblikovanje športnega turizma v trajnostno panogo.

Dokazovanje ministrstva za zmagovalce

Šport, turizem in gospodarstvo so zelo prepleteni, še posebno ob zavedanju, da ima šport tudi v Sloveniji velik multiplikativni učinek in velik (ne)posreden učinek na gospodarstvo. Številna podjetja z vlaganjem v šport vračajo družbi, športniki pa svojim podpornikom vračajo ne samo z odličnimi rezultati, ampak tudi z aktivnim sodelovanjem v številnih družbeno odgovornih in trajnostnih projektih. Z globalno prepoznavnimi športniki, kot so Primož Roglič, Tadej Pogačar, Luka Dončić, Janja Garnbret in tako dalje, ki navdušujejo več milijonov športnih navdušencev po svetu, sodeluje tudi Slovenska turistična organizacija. Ta je za leti 2022 in 2023 kot osrednjo promocijsko temo opredelila športni turizem prav zaradi priložnosti, ki jih ima produkt aktivnih počitnic in športnih dosežkov Slovenije.

Financiranje športa je sicer večplastno, večina strokovnjakov pa opozarja, da bi država morala nameniti še enkrat več za letni program športa. Velike športne prireditve imajo pomembne multiplikativne gospodarske in finančne učinke, ki vplivajo tudi na infrastrukturo in okoljske posodobitve, razvoj lokalnega okolja, zaposlenost, trajnostni koncept porabe, družbeno in medijsko prepoznavnost ter krepitev znamke Slovenije v tujini.

Neposredni delež športa v BDP znaša v Sloveniji 1,6 odstotka, medtem ko za EU znaša 2,1 odstotka, so pokazali izsledki raziskave o satelitskih računih za šport, ki so jo opravili na ljubljanski Ekonomski fakulteti (EF) in ki jo je na nedavni Delovi športni poslovni konferenci predstavila ena izmed avtoric, dr. Maja Zalaznik, redna profesorica na EF. Glede števila zaposlenih, neposredno povezanih s športom, je Slovenija primerljiva s povprečjem EU (2,7 odstotka), saj je po oceni v športu zaposlenih 22.500 oziroma 2,52 odstotka delovno aktivnega prebivalstva za leto 2018. Multiplikator dogodkov v športni dejavnosti je zelo visok in znaša 1,77. To pomeni, da bi, na primer, sto vloženih evrov v šport dolgoročno prineslo 177 evrov za celotno domače gospodarstvo, je še pojasnila Maja Zalaznik.

Zbiranje sredstev za ukrajinske športnike

V raziskavi so proučili tudi učinke športa na dveh velikih mednarodnih športnih prireditvah. Na biatlonskem SP leta 2021 na Pokljuki so bili tako (ne)posredni učinki takšni: 6,5 milijona evrov prihodkov slovenskemu gospodarstvu, šest milijonov evrov končne porabe gospodinjstev, skoraj dva milijona evrov izvoza (storitev), en milijon evrov davkov ter pol milijona evrov investicij, skupna poraba pa je znašala malo manj kot 15 milijonov evrov. Evropsko prvenstvo v odbojki leta 2019 pa je postreglo z 2,56 milijona evrov prihodkov gospodarstvu, 1,52 milijona evrov končne porabe gospodinjstev, 580.000 evrov izvoza (storitev) in 561.000 evrov davkov ter 94.000 evrov investicij. Skupna poraba je znašala 5,17 milijona evrov.

Maja Zalaznik je še poudarila, da bi moral Statistični urad postati ključni deležnik pri pripravi satelitskih računov, kot na primer za turizem. Treba bi bilo spodbujati porabo športa prek davkov in vračanje teh v naložbe, povezovanje z gospodarstvom in podporo države velikim športnim prireditvam.