Pomembnost Kariernega centra za športnike

Čedalje več športnikov se zaveda, kako pomembno je, da svojo poklicno kariero načrtujejo že v času športne kariere. To morajo pogosto končati tudi zaradi poškodb, zaradi katerih se ne morejo več tako aktivno udejstvovati in dosegati svojih športnih ciljev in potenciala. Kljub temu pa so na trgu dela veščine, ki jih izpilijo med športno kariero, lahko velika dodana vrednost.

Pri vstopu športnika na trg dela so ključne njegova izobrazba in usposobljenost ter zmožnost prenesti svoje veščine in znanja iz športa v poslovno okolje. Športniki se pri združevanju športne kariere z izobraževanjem ali delom pogosto srečujejo s težavami, saj doseganje visoke ravni športne uspešnosti zahteva intenziven trening in sodelovanje na tekmovanjih, kar je težko uskladiti z izzivi in omejitvami izobraževalnega sistema in trga dela, pojasnjuje dr. Petra Robnik, vodja Olimpijskega kariernega centra za športnike.

»Največji izzivi, s katerimi se srečujejo športniki po končani športni karieri, so pomanjkljiva izobrazba, v primeru ustrezne izobrazbe pa tudi pomanjkanje delovnih izkušenj. Te bi jim, če bi jim jih uspelo pridobiti že med športno kariero, lahko bistveno pomagale pri zaposljivosti in ustrezni umestitvi na trg dela.«

Kot še pojasnjuje dr. Petra Robnik, na nacionalni ravni Olimpijski komite Slovenije – Združenje športnih zvez (OKS-ZŠZ) s podporo ministrstva za izobraževanje, znanost in šport vodi različne aktivnosti, projekte in programe za podporo športnikom in njihovi dvojni karieri. To vključuje podporo pri izobraževanju in pri zaposlovanju športnikov tako s programi za statusne pravice vrhunskih športnikov kot s programi za mlade športnike.

Enake možnosti za vse vrhunske športnike

»Dvojna kariera športnikov je razvoj vseživljenjske odličnosti posameznega športnika, skozi njegove cilje na športnem področju, pri izobraževanju in poznejši vključitvi na trg delovne sile. Področje dvojne kariere zajema strokovno načrtovanje in organizacijo optimalnih osnovnih možnosti za dvojno kariero vrhunskih športnikov. Pa tudi posredovanje med vsemi pomembnimi deležniki na področju dvojne kariere, predvsem pa na področjih vrhunskega športa, izobraževanja in ekonomije,« pojasni dr. Petra Robnik in poudari še pomembnost podajanja informacij športnikom.

Posebno pozornost je treba nameniti določenim ciljnim skupinam (prejemniki kolajn na olimpijskih igrah ter svetovnih in evropskih prvenstvih) in hkrati vzpostaviti enakovredne pogoje in možnosti za vse vrhunske športnike. »Da bi se izognili položaju, v katerem so se športniki prisiljeni odločati med izobraževanjem in športom ali delom in športom, so poleg njihove visoke motiviranosti, predanosti, vzdržljivosti in odgovornosti potrebne tudi posebne ureditve za dvojno kariero športnikov. Te bi morale podpirati športno kariero športnikov, varovati njihov položaj in omogočati njihovo izobraževanje ali delo oziroma lažji prehod na novo poklicno kariero po končani športni karieri,« še poudarja sogovornica.

Olimpijski karierni center za športnike

Pogoje za podporo dvojni karieri športnikov po posameznih področjih vzpostavlja Karierni center za športnike, in sicer gre za podporo izobraževanju in usposabljanju (certifikat Športnikom prijazno izobraževanje, športne štipendije), podporo pri zaposlovanju (zaposlovanje vrhunskih športnikov v državni upravi) in programe za celostni razvoj športnika (olimpijsko izobraževanje in olimpijski kampi).

To poteka v sodelovanju s posameznimi nosilci, ki že vodijo določene sistemske ali projektne aktivnosti, z namenom podpore športnim rezultatom, uspešnemu prehodu v pošportno kariero in dolgoročno pozitivnim pristopom ter vključenosti v olimpijsko gibanje. Predvsem je na posameznih področjih pomembno ustvarjanje mreže deležnikov, ki podpirajo vrhunske športnike po posameznih področjih, še meni dr. Petra Robnik.

In dodaja, da tak način omogoča podporo tako mladim perspektivnim športnikom (prihodnjim olimpijcem), vrhunskim športnikom in olimpijcem na vrhuncu njihove kariere kot tudi olimpijcem po končani karieri.

Države z različnimi pristopi

In kako države podpirajo dvojno kariero športnikov? Različne študije opredeljujejo štiri vrste pristopov, in sicer državocentrični pristop, podprt z zakonodajo; država kot spodbujevalka sklepanja formalnih sporazumov med izobraževalnimi in športnimi zavodi; nacionalne zveze in športni inštituti kot pospeševalci in posredniki, ki se neposredno vključujejo v pogajanja z izobraževalnimi ustanovami v imenu posameznega športnika; in pristop »laissez faire«, kjer fo​rmalne strukture ne obstajajo.

Raziskave omenjajo, kako so se v Franciji, na Finskem in v Veliki Britaniji poskušali prilagoditi svojim lokalnim sistemom in doseči uspeh tako na področju izobraževanja kot tudi na področju športa s sodelovanjem na različnih vladnih ravneh in političnih področjih ter s komercialnimi, javnimi in nevladnimi ponudniki, še pove sogovornica.