Sporočilo, skrito na gladini jezera

Slovenija je sinoči doživela kulturni vrhunec predsedovanja svetu EU, Blejski otok pa gledališki krst s sodobnim baletom Povodni mož v izvedbi SNG Maribor, po idejni zasnovi, koreografiji in v režiji Edwarda Cluga ter z avtorsko glasbo Milka Lazarja. Nocoj bo ponovitev za širše občinstvo.



»Tokrat smo bili v še tesnejšem stiku z meteorologi, tako kot vsi drugi vpleteni od ministrstva za kulturo in protokola do RTV Slovenija, toda še tako zanesljiva napoved lahko preseneti,« so pritrdili v SNG Maribor pred slavnostnim dogodkom, za katerega so začeli vaditi že septembra lani. Projekt se je začel rojevati jeseni leta 2018 in je prestal potrditev treh ministrov za kulturo, zato po besedah Lazarja tu ni prostora za politiziranje.
 

Znano, a še ni bilo ustvarjeno

Blejski otok je bil kot ena od možnih lokacij izbran že predlani in se je zaradi epidemije izkazal kot odlična rešitev. »Tudi ta predstava je nadaljevanje najinega sodelovanja z Edwardom. Vsak po svoje sva se spogledovala z etnološkimi motivi, tako v materialnem kot glasbenem smislu, toda ne po principu reminiscence, ampak s stvaritvijo nečesa novega,« je za Delo povedal Lazar. V glasbi je združil vtise iz etno oziroma ljudske glasbe srednje- in vzhodnoevropskega prostora, tudi rezijanske vplive, v katerih so keltske primesi. Poskušal je ustvariti nekaj, kar zveni znano, a še ni bilo ustvarjeno, s soustvarjalci pa so posegli v temo, ki nas združuje in definira. »To je Prešeren, za katerega vedno znova ugotavljamo njegovo veličino, zato ni naključje, da je slovenska himna lani prejela znak evropske kulturne dediščine,« je poudaril. Evropska komisija je Prešernovo pesnitev o svobodi in sožitju med narodi s tem prepoznala kot delo, ki priča o evropskih idealih, vrednotah, zgodovini in povezovanju.



Povodni mož s scenografijo Marka Japlja, kostumografijo Lea Kulaša, vokalistko Zvezdano Novaković, s solistoma Matjažem Balažičem (akordeon) in Bojanom Goriškom (klavir) ter ob spremljavi godalnega kvarteta je bil zaradi plavajočega odra izziv predvsem za šestnajst baletnih plesalcev. V svet pa je prinesel večplastno sporočilo, tudi to, da se »po izkušnji s pandemijo vrnemo k svojim civilizacijskim temeljem in na njih spet določimo naše duhovne in kulturne vrednote, tako v odnosu do narave kot soljudi.« Clug, ki ob tej nalogi čuti hvaležnost in odgovornost ter z njo praznuje svoja tri desetletja v Sloveniji, je dodal: »Sporočilo baleta ostaja skrito v kamnu, po katerem romarji že stoletja radovedno stopajo, kot sem tudi sam ob prvem obisku otoka. Prav tako ostaja skrito na gladini jezera, ki rahlo boža podobe gledalcev. Upam, da bo tudi dobra popotnica za prijaznejšo prihodnost.«