Sporočila Hrvaški, naj bolje varuje mejo

Ljubljana – Po maju, ko so policisti ustavili 1158 ljudi, ki so ilegalno vstopili v državo, se je migracijski tok junija in julija malenkost zmanjšal, jeseni pa pristojni, po izkušnjah iz zadnjih let, pričakujejo ponovno povečanje števila prihodov. Če se bodo razmere slabšale, bo Slovenija prisiljena sprejeti dodatne ukrepe, ki za nikogar ne bodo lahki, svarijo na ministrstvu za notranje zadeve.
​
​Slovenska policija je do 30. julija letos naštela 4386 nezakonitih prehodov državne meje, kar je več kot 350 odstotkov več v primerjavi z istim obdobjem lani. »Slovenija razmere v celoti obvladuje z lastnimi silami, čeprav to pomeni zelo veliko obremenitev tako za policijo kot za pristojni direktorat na ministrstvu za notranje zadeve. Pozno poletje in zgodnja jesen pa vedno prinašata krepitev teh ilegalnih migracij, in to nas seveda skrbi,« opozarja državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve Boštjan Šefic. Hrvaška se, po njegovih besedah, brez dvoma trudi, da bi razmere obvladovala, tudi dodatne sile so usmerili v to. »A je dejstvo, da je število ljudi, ki preidejo to zunanjo mejo EU, prečkajo državo članico in pridejo na slovensko-hrvaško mejo, ki je hkrati tudi schengenska, po naši oceni odločno preveliko,« je poudaril Šefic, ki je prepričan, da je naloga Slovenije, ki mora zagotavljati varnost schengenskega območja, opozarjati na veliko prepustnost zunanje meje.
 

Operativni ukrepi

​Slovenija zdaj izvaja operativne ukrepe na zeleni meji, v notranjosti države in na mejnih prehodih, saj, kot ugotavljajo, organizirane kriminalne skupine še vedno tihotapijo veliko ljudi s kombiji, tovornjaki in tudi vlaki. Drugi sklop ukrepov je tehnični, a ne zgolj ograja, tretji pa je mednarodna dejavnost na evropski in bilateralni ravni. »Naš cilj je narediti vse, da bi s skupnimi močmi preprečili sprejemanje enostranskih potez. Če to ne bo uspešno, pa bo Slovenija zelo verjetno morala sprejeti določene ukrepe, kot jih sprejemajo tudi druge članice EU; temu primerno moramo ravnati tudi mi,« je napovedal Šefic in dodal, da imajo pripravljene določene scenarije, s katerimi bodo poskušali še naprej obvladovati razmere.

Kakšni konkretno naj bi bili, ne namerava razkriti, kdaj bi začeli veljati, pa je odvisno od ocene situacije, pri čemer ni odločilno samo število ilegalnih prehodov, temveč tudi druge okoliščine, denimo struktura prebežnikov in varnostne razmere.

»V neki skrajni situaciji, ko bi ocenili, da zunanja meja EU vsekakor ne bo zdržala, bomo ob vseh teh ukrepih morali razmisliti, kot smo že leta 2015, tudi o tem, da bi nekatere druge policije prosili za pomoč. Upam, da se to ne bo zgodilo,« je komentiral državni sekretar na MNZ in poudaril, da bodo naredili vse, predvsem z intenzivnim delom na mednarodnem področju, sodelovanjem s kolegi, Evropsko agencijo za mejno in obalno stražo (Frontex) in evropsko komisijo, da se situacija, ki bi zahtevala stopnjevanje ravnanja, prepreči.

​
Več sodelovanja

Poostren nadzor na zeleni meji in mejnih prehodih že zdaj podaljšuje čakalne dobe, ki pa bi se lahko še daljšale. »Ljudje, ki odhajajo na delo in počitnice, bodo seveda lahko potovali, so pa takšni ukrepi omejevalni in imajo zanesljivo posledice,« je prepričan Šefic.

Na policiji zagotavljajo, da se je v zadnjih mesecih okrepilo sodelovanje s hrvaškimi kolegi, ki so jim slovenski varnostni organi vrnili več kot tisoč tujcev. A na to, da je število vrnjenih nekajkrat manjše od števila nezakonitih prehodov, vpliva predvsem to, da večina ustavljenih ljudi izrazi namero, da bodo prosili za azil. »Ilegalni migranti izrabljajo podajanje prošenj za mednarodno zaščito za nadaljnje potovanje. Ta vzorec je prisoten na celotnem območju Zahodnega Balkana,« ugotavljajo na policiji. Ljudje potem zapustijo nastanitvene kapacitete in nadaljujejo pot. »Ta način se bo zato, ker gre za nastanitve odprtega tipa, nedvomno nadaljeval,« pričakujejo na policiji.

Statistike jim pritrjujejo: do 30. junija letos je vlogo za azil oddalo 1430 ljudi (približno toliko kot lani v vsem letu), pri 1064 so postopek ustavili, ker prosilcev ni bilo več v Sloveniji, še 250 prošenj pa je bilo zavrženih ali zavrnjenih, med drugim tudi zato, ker so mednarodno zaščito iskali že v kateri drugi državi. Julija je ministrstvo sprejelo še 268 vlog. Med prosilci je bilo do konca junija daleč največ Alžircev (351) in Pakistancev (396), sledijo jim Afganistanci (172) in Maročani (116).


 

Pomanjkanje kadra na meji

Marjana Miklavčiča, nekdanjega direktorja varnostno-obveščevalne službe ministrstva za obrambo in predavatelja na fakulteti za varnostne vede, dogajanje ne preseneča. »Tuje obveščevalne službe so opozarjale, da migrantski val z Bližnjega Vzhoda in Afriškega roga ni bil nikoli popolnoma ustavljen. Prav tako so že nekaj časa svarile, da se bo okrepil val prek Albanije, Črne gore in BiH proti slovenski meji,« je strnil Miklavčič, ki meni, da ni dovolj sodelovanja in učinkovitih ukrepov za varovanje zunanje meje, pa tudi ne delitve obveščevalnih podatkov med tistimi, ki opravljajo operativne naloge.

Ali je hrvaška meja tako prepustna, ker je geografsko zahtevna, ker nimajo ustreznih kapacitet ali ker preprosto gledajo stran? »Mislim, da zaradi vseh elementov. Hrvati se ukvarjajo z obvladovanjem turističnega toka in zagotovo nastane pomanjkanje kadra na meji. Vzporedno s tem pa ne smemo pozabiti, da so nezakoniti prestopi velik posel kriminalnih združb.« Meja pa ni mogoče neprodušno zapreti. »Upam, da bo slovenska politika sposobna izvajati učinkovit nadzor nad mejo. Zavedati se moramo, da bo povečano število migracij Slovenijo obremenilo operativno, varnostno in tudi finančno. Ni zanemarljivo, da se dejansko vse države, kjer je več migracij, spopadajo s problemom integracije v tamkajšnjo kulturo in tudi odklonskimi pojavi, hkrati pa se krepi skrajna desnica.« Če zajezitev tokov čez Hrvaško ne bi bila uspešna, so po njegovem mnenju smiselni pritiski prek Bruslja, da bo Hrvaška izvajala potrebne ukrepe na svoji meji in da bi tam Frontex, kot je v načrtih EU, ustrezno deloval.