Spomin na reševanje zavezniških vojakov

V Otoku pri Metliki so se konec tedna spominjali 80. obletnice osvoboditve okoli sto zavezniških vojakov iz nemškega ujetništva v Ožbaltu pod Pohorjem. V spremstvu partizanov so krenili na 270 kilometrov dolgo pot do Otoka, od koder so jih z letali odpeljali v Bari. Pogumno epopejo slovenskih partizanov je v knjigi Vranov let v svobodo popisal takratni udeleženec Ralph F. Churchles.

Franc Bastardi in Pavla Furar na spominski slovesnosti FOTO: Bojan Rajšek/Delo

»Z velikim spoštovanjem se zahvaljujem slovenskim partizanom, ki so takrat nesebično reševali zavezniške vojake. Naše prijateljstvo je tako trdno kot pred 80 leti,« je udeležencem slovesnosti v slovenščini dejala britanska veleposlanica Victoria Harrison. Na dogodku sta o reševanju britanskih, avstralskih, novozelandskih, ameriških in francoskih ujetnikov spregovorila tudi generalmajor Dobran Božič in evropski poslanec Marijan Šarec. Letos so pot od Ožbalta do Otoka prehodili pripadniki slovenske vojske, del poti pa tudi pripadniki nekaterih zavezniških vojsk.

Privezana na vojaka

Med udeleženci spominske slovesnosti je bila priča takratnih dogodkov Pavla Bastardi iz Hrastnika, poročena Furar, ki zdaj z družino živi v Kočevju. V spremstvu brata je prišla obujat spomine na lepe in tudi manj prijetne dogodke. Živo se spominja, kako je kot šestletno dekletce vstopila v zavezniško letalo in kako je bila v njem privezana na zavezniškega vojaka, da bi z njim v primeru sestrelitve s padalom izskočila.

Veleposlanica Velike Britanije Victoria Harrison se je zahvalila slovenskim partizanom. FOTO: Bojan Rajšek/Delo

Spominjala se je tudi prijazne učiteljice iz Podzemlja ter doma, v katerem je bila porodnišnica in kjer je njena mama rodila brata Franca, ki jo je spremljal na prireditvi. Z ranjenci so jih nato zavezniki odpeljali v partizansko bolnišnico v Bariju, od tam pa kasneje z ladjo v Split. »Želim si, da grozot vojne, ki sem jih sama doživela, ne bi nikoli doživeli moji pravnuki in tudi nihče drug,« je sklenila Furarjeva.

Snemajo dokumentarni film

Epska zgodba se je začela pri partizanski družini Zavodnik v Ožbaltu. Uroš Zavodnik, sin Stanislava, še žive priče takratnih dogodkov, je namreč začel snemati dokumentarni film. Spisal je zgodbo, pri čemer so mu bili v veliko pomoč zapiski takratnega ujetnika Lesa Lawsa, ki mu jih je posredovala njegova hči Pat Palmer. Pobeg je bil najbolj množičen v takrat okupirani Evropi. Ključno vlogo je imel prav Les Laws, ki je pri Zavodnikovih kuhal čaj za tovariše na delovišču, kjer so popravljali železniško progo.

Pot osvobojenih zavezniških vojakov.

Po mnenju Stanislava Zavodnika to ne bi bilo mogoče, če ne bi bili Nemci prepričani, da gre za družino, zvesto nemškemu rajhu. A so se zmotili, saj so njegovi starši delali za partizane. Pri njih doma sta se namreč zbirali pošta in hrana, a ko je okupator to spregledal, je bilo že prepozno. Lawsa je s partizani povezala Stanislavova mati Elizabeta. Konec avgusta pred 80 leti je Šercerjeva brigada osvobodila manjšo skupino ujetnikov, dan kasneje še 79 zavezniških ujetnikov z okoli 20 drugimi, ki so delali na pohorskih kmetijah. Po dobrih štirinajstih dneh so se prebili do Bele krajine in nato z letali poleteli v Bari.