![Kljub splošnemu napredku na področju ozaveščanja se v Sloveniji spolno prenosljive okužbe še vedno širijo v nesorazmerno visokih številkah, predvsem med mladimi in ranljivimi skupinami. FOTO: Eliseo Fernandez/Reuters](https://www.delo.si/media/images/20250210/1987711.width-660.jpg?rev=1)
Neomejen dostop | že od 14,99€
Nizka precepljenost, premalo testiranj in čedalje več prijavljenih primerov spolno prenosljivih okužb v Sloveniji kažejo na potrebo po celoviti strategiji za preprečevanje in obvladovanje tega javnozdravstvenega problema, piše v najnovejšem poročilu Nacionalnega inštituta za javno zdravje za leto 2023. Bi morali cepljenje proti HPV razširiti tudi na moške, ki imajo spolne odnose z moškimi?
Kljub splošnemu napredku na področju ozaveščanja se v Sloveniji spolno prenosljive okužbe (SPO) še vedno širijo v nesorazmerno visokih številkah, predvsem med mladimi in ranljivimi skupinami.
Podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje razkrivajo, da je bilo v letu 2023 prijavljenih 1332 primerov SPO, pri čemer številke ne odražajo dejanskega stanja, saj številne okužbe ostanejo nediagnosticirane.
Najpogosteje prijavljena bakterijska SPO ostaja klamidijska okužba, ki je v preteklem letu dosegla rekordno število prijav – 454. Skrb vzbujajoče je dejstvo, da se testira le majhen del prebivalstva, zaradi česar je dejansko število okuženih bistveno večje.
»Približno vsaka dvajseta spolno aktivna ženska, stara od 18 do 24 let, je okužena s klamidijo, pri ženskah z novim spolnim partnerjem pa je tveganje kar desetkrat večje,« opozarjajo strokovnjaki.
Poleg klamidije narašča tudi število prijavljenih primerov gonoreje. Čeprav se je v primerjavi z letom 2022 zmanjšalo za 18 odstotkov, ostaja petkrat višje kot pred desetimi leti. Medtem ko so okužbe v preteklosti prevladovale pri moških, ki imajo spolne odnose z moškimi (MSM), so v zadnjih dveh letih močno narasle tudi med mladimi ženskami, starimi od 20 do 24 let.
Okužbe s humanimi papilomavirusi (HPV) predstavljajo največji delež spolno prenosljivih virusnih okužb, saj se s temi virusi v življenju okuži več kot polovica spolno aktivnih oseb. Genitalne bradavice, ki jih povzročata genotipa HPV6 in HPV11, so bile v letu 2023 najpogosteje prijavljena virusna SPO. Vsak peti prebivalec Slovenije se vsaj enkrat v življenju okuži z omenjenima genotipoma.
Strokovnjaki opozarjajo na potrebo po večjem testiranju, ozaveščanju in dostopnosti zdravljenja. Ko govorimo o spolno prenosljivih okužbah (SPO), sifilis pogosto ostane v senci bolj razširjenih bolezni, kot sta klamidija in gonoreja. Vendar pa podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje kažejo, da se ta okužba, ki je v preteklosti veljala za skoraj izkoreninjeno, v Sloveniji znova krepi.
Sifilis je bakterijska okužba, ki jo povzroča Treponema pallidum. Sprva se kaže kot neboleča rana (šankr) na spolovilu, zadnjiku ali ustni votlini, ki pogosto ostane neopažena.
Če okužba ni zdravljena, lahko preide v latentno fazo, kjer simptomi začasno izginejo, nato pa se čez mesece ali leta pojavijo resni zapleti, vključno s poškodbami srca, možganov in drugih organov.
Bolezen se prenaša predvsem s spolnimi stiki, v redkih primerih pa tudi s krvjo ali z okužene matere na plod med nosečnostjo, kar lahko povzroči prirojeni sifilis pri novorojenčkih. V letu 2023 je NIJZ evidentiral en tak primer.
V letu 2023 je bilo prijavljenih 78 primerov zgodnjega sifilisa, kar je največ v zadnjem desetletju in več kot dvakrat več kot leto prej.
Povečanje števila primerov je še posebej izrazito med moškimi, ki imajo spolne odnose z moškimi, pri katerih je pojavnost sifilisa nesorazmerno visoka.
Še večjo skrb vzbujajo okužbe z visokorizičnimi genotipi HPV, ki lahko povzročijo raka materničnega vratu in druge vrste rakavih obolenj. Kljub temu je precepljenost med mladimi daleč od optimalne.
Podatki kažejo, da je bilo v šolskem letu 2022/2023 cepljenih le 44,3 odstotka od 11- do 12-letnih deklic in še manj – zgolj 23,9 odstotka – dečkov.
Strokovnjaki pravijo, da je cepljenje proti HPV ključni ukrep za preprečevanje tako genitalnih bradavic kot raka materničnega vratu in drugih oblik raka.
Kljub očitnim tveganjem ostaja problem SPO v Sloveniji podcenjen. Testiranje na klamidijo je pri nas še vedno premalo dostopno in neobvezno, čeprav je v številnih državah priporočeno za določene rizične skupine. Strokovnjaki opozarjajo, da bi morale spolno aktivne ženske, mlajše od 25 let, imeti dostop do brezplačnega testiranja vsaj enkrat na leto, ne glede na simptome.
Podobno velja za moške, ki imajo spolne odnose z moškimi, kjer bi moralo biti testiranje na klamidijo, gonorejo, sifilis in hiv omogočeno enkrat na leto. Zamujanje pri diagnosticiranju in zdravljenju pomeni večje tveganje za širjenje okužb ter dolgotrajne zdravstvene zaplete, predvsem pri ženskah, kjer lahko nezdravljene SPO vodijo v neplodnost.
Ker se problematika SPO v zadnjem desetletju ni bistveno izboljšala, je Nacionalni inštitut za javno zdravje že večkrat opozoril na potrebo po sistemskem pristopu. V prihodnosti bi bila smiselna priprava celovite nacionalne strategije preprečevanja in obvladovanja SPO, ki bi bila usklajena s smernicami Svetovne zdravstvene organizacije (WHO).
- bolj dostopno testiranje, predvsem za mlade in rizične skupine,
- povečanje precepljenosti proti HPV, z dodatnim poudarkom na cepljenju dečkov in MSM,
- več izobraževalnih kampanj, ki bi spodbujale odgovorno spolno vedenje in uporabo zaščite,
- uvedbo brezplačnega testiranja na klamidijo za mlade ženske in vse osebe z večjim tveganjem,
- boljše financiranje specialističnih ambulant za SPO, kjer bi okuženi lahko hitreje prišli do ustrezne obravnave.
V časih, ko so podatki o SPO vse prej kot spodbudni, se zdi jasno: pasivnost bo zgolj poslabšala problem, sistemske rešitve pa so edini način, da Slovenija zaščiti zdravje svojih prebivalcev
Število primerov gonoreje in sifilisa v Evropi se je leta 2023 močno povečalo, kažejo najnovejši podatki Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC). Strokovnjaki opozarjajo na skrb vzbujajoč trend ter nevarnost antibiotične odpornosti.
Število potrjenih primerov gonoreje je doseglo skoraj 100.000, kar pomeni 31-odstotno povečanje v primerjavi z letom 2022 in kar 300-odstotno rast v primerjavi z letom 2014. Gre za najvišje število primerov gonoreje, odkar je ECDC leta 2009 začel spremljati spolno prenosljive okužbe.
Tudi sifilis še naprej narašča. V letu 2023 je bilo potrjenih 40.000 primerov, kar je 13 odstotkov več kot leta 2022 in sto odstotkov več kot leta 2014. Čeprav klamidija ostaja najpogosteje prijavljena bakterijska SPO, podatki kažejo na upočasnjevanje trenda rasti, saj se je število prijavljenih primerov leta 2023 povečalo za le tri odstotke v primerjavi z letom prej.
ECDC je v svojem poročilu posebej izpostavil naraščajočo nevarnost odpornosti gonoreje na antibiotike. Zaznali so nove seve gonokokov, odpornih na obstoječe antibiotike, kar pomeni, da so trenutna zdravljenja vse manj učinkovita.
To je skrb vzbujajoč javnozdravstveni problem, saj gonoreja brez ustreznega zdravljenja lahko povzroči resne zaplete, kot so neplodnost, vnetje medeničnih organov in povečano tveganje za okužbo z virusom hiv.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Obstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji