V času kriz se ljudje v spolnosti vedejo bolj tvegano

Čeprav sifilis mnogi povezujejo z daljno zgodovino in o bolezni berejo le v romanih, se danes vrača kot pomemben javnozdravstveni izziv. Po podatkih ECDC (Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni) se je leta 2022 število primerov gonoreje v primerjavi z letom prej povečalo za 48 odstotkov, število primerov sifilisa pa za 24 odstotkov.

Porast te in drugih spolno prenosljivih bolezni je neposredno povezan s tveganim vedenjem in nezadostno zaščito med spolnimi odnosi. Kot pravi dr. Evita Leskovšek, specialistka javnega zdravja z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), »večji izbruhi sifilisa pogosto sovpadajo s kriznimi obdobji. Opazen porast smo zaznali po drugi svetovni vojni, zdaj pa ponovno v času gospodarskih kriz. V takšnih situacijah ljudje pogosteje tvegajo.«

Leskovškova poudarja, da so spremembe v dojemanju tveganj ključni dejavnik za širjenje sifilisa. »Danes so ljudje manj prestrašeni, saj HIV velja za obvladljivo bolezen. Vendar to pogosto vodi v zanemarjanje tveganj za druge spolno prenosljive bolezni, kot je sifilis,« pravi. Čeprav sifilis ne pomeni več smrtne obsodbe in je na voljo učinkovito zdravljenje z antibiotiki, je pravočasno odkrivanje bolezni ključno. Večina simptomov, kot so razjede, izcedki in občutek neugodja, se pojavi na spolovilih in običajno spodbudi obisk pri zdravniku, a mnogi posamezniki pridejo prepozno.

Zgodovinska in današnja realnost

Preden so bila na voljo učinkovita zdravila, je sifilis veljal za izjemno nevarno bolezen. V treh fazah je povzročal hude telesne deformacije, znane kot sifilitični gumi, nevrološke težave in celo psihične motnje. Danes, z napredkom medicine, bolezen ob pravočasnem zdravljenju ni več življenjsko ogrožajoča, vendar ostaja pomemben izziv zaradi nizke ozaveščenosti in stigmatizacije. Ali spolno prenosljive bolezni izvirajo predvsem iz priložnostnih spolnih odnosov?

Po besedah Leskovškove je takšno razmišljanje preveč poenostavljeno in stigmatizirano. Spolne prakse se hitro spreminjajo, kar vpliva na širjenje spolno prenosljivih bolezni. Nekdaj je veljalo, da se okužbe najpogosteje širijo s prostitucijo, kar je danes prepoznano kot mit. Dejavniki tveganja so mnogo širši in vključujejo predvsem tvegano vedenje, ki se lahko pojavi v različnih kontekstih.

Največje breme okužb še vedno nosijo moški, ki imajo spolne odnose z moškimi, vendar Leskovškova poudari, da so preventivni ukrepi, kot so ozaveščanje, testiranja in dostop do zaščitnih sredstev, v tej skupnosti prinesli pozitivne rezultate. Število novih okužb v tej populaciji v zadnjih letih upada, kar je dokaz, da ciljno usmerjene strategije lahko delujejo.

Kemseks (spolni odnosi pod vplivom drog v skupini)

Kljub temu se pojavljajo novi fenomeni, ki povečujejo tveganje. Eden izmed njih je tako imenovani kemseks, skupinski spolni odnosi pod vplivom drog. »Gre za izjemno tvegan pojav, saj droge zmanjšajo zadržke in vodijo v nezaščiten spolni odnos, kar povečuje verjetnost prenosa okužb, kot so HIV, sifilis in gonoreja,« opozarja Leskovškova. Takšne prakse zahtevajo prilagojena preventivna sporočila in specializirane pristope, saj je populacija, vključena v kemseks, pogosto težje dostopna za tradicionalne zdravstvene programe.

Na splošno velja, da je idealno, da se ljudje ne okužijo z nobeno spolno prenosljivo boleznijo. To pomeni, da morajo posamezniki premisliti o svojem vedenju in oceniti tveganja. Najbolj ogrožene skupine vključujejo ljudi z več spolnimi partnerji, uporabnike drog in posameznike, ki potujejo v države z visoko prevalenco spolno prenosljivih bolezni, kot so nekatere afriške države.

Poleg tega zgodovina kaže, da okužbe niso vedno povezane s priložnostnimi odnosi. »V času, ko je bil HIV močno stigmatiziran, so se številne okužbe zgodile v monogamnih zvezah, ko so moški okužili svoje žene,« dodaja Leskovškova in poudarja, da stigmatizacija določenih skupin ne le da ne rešuje problema, ampak lahko vodi v napačne predstave in pomanjkanje zaščitnih ukrepov v drugih populacijah. Preventivni programi, kot so tisti v skandinavskih državah, dokazujejo učinkovitost celostnega pristopa. Ključni so dostop do zaščitnih sredstev, kot so kondomi, testiranje in destigmatizacija spolno prenosljivih bolezni.

Generacijske razlike v odnosu do spolnosti

Razprava o spolnosti in njenem dojemanju v različnih generacijah razkriva globoke spremembe v družbenih vrednotah, vedenju in tehnologijah. Generacijske razlike so opazne na več ravneh: na primer, povprečna starost ob prvem spolnem odnosu se je med generacijami znižala za več kot eno leto. Prav tako so se spremenili pogledi na zrelost in spolno vedenje.

Tudi digitalizacija in tehnologija pomembno vplivata na odnos do spolnosti, zlasti med mladimi. V nekaterih kulturah, kot je Japonska, je spolnost postala manj prisotna v realnem življenju, saj se delno seli v virtualni svet. Mladi moški na Japonskem včasih raje izbirajo interakcije z animiranimi liki (anime), ki jih dojemajo kot bolj privlačne od resničnih žensk. Poleg tega sodobne oblike virtualne spolnosti, kot so sexting in uporaba platform, kot je onlyfans, postajajo vse bolj priljubljene. »Čeprav pri teh oblikah spolnosti ni tveganja za okužbe, odpirajo nova vprašanja, kot so zloraba fotografij, spletno nasilje in vpliv na duševno zdravje,« opozarja Leskovškova.

Tudi področje prostitucije je doživelo velike spremembe, ki so močno povezane z digitalizacijo. Tradicionalne oblike, kot so povezave z drogami ali visoko družbo, so se v mnogih primerih preselile na digitalne platforme, kjer dekleta izvajajo seksualne performanse za plačilo. S temi spremembami se premikata tudi dojemanje spolnosti in njena dostopnost, kar odpira nove izzive na področju zaščite in ozaveščanja.

Spremembe v spolnosti zahtevajo, da se osredotočimo na varnost, duševno zdravje in preprečevanje zlorab v digitalnem prostoru. »Pomembno je razumeti nove trende in vrednote ter jih upoštevati pri ustvarjanju programov za ozaveščanje,« še poudarja sogovornica. Pri tem dodaja, da je bistveno, da se preventivni ukrepi prilagodijo sodobnim potrebam, saj generacije prinašajo nove pristope k spolnosti, ki niso nujno povezani z večjo zaščito ali manjšim tveganjem. Leskovškova tudi navaja, da mnogi ljudje z okužbo pogosto ne vedo, kje so se okužili, pogosto okužbo odkrijejo po naključju, ko obiščejo zdravnika zaradi drugih težav.