Kaj je v ozadju vse več primerov raka pri mlajših od 50 let?

Čeprav je bil rak vedno pretežno »bolezen starejših«, pa je bilo leta 2022 kar 16 odstotkov od 20 milijonov rakavih bolnikov v svetu mlajših od 50 let. Medtem »slika« pogostosti raka v Sloveniji kaže, da je med vsemi onkološkimi bolniki v 2020 kar 67 odstotkov moških in 62 odstotkov žensk zbolelo po dopolnjenem 65. letu. Polovico odstotka vseh rakov so ugotovili pri otrocih in mladostnikih do 20. leta.

Kot kaže raziskava, ki jo je leta 2023 objavil British Medical Journal, se je incidenca raka med svetovnim prebivalstvom med letoma 1990 in 2019 pri mlajših od 50 let povečala za 79 odstotkov. »Ta kratek časovni okvir pomeni, da povečanja ni mogoče razložiti z genetskimi dejavniki,« je za Guardian pojasnila Tracey Woodruff, direktorica programa za reproduktivno zdravje in okolje Univerze v Kaliforniji v San Franciscu. Mnogi od teh »zgodnjih« primerov se dogajajo v bogatejših državah, pravi Kathryn Bradbury, višja raziskovalka na šoli za zdravje prebivalstva Univerze v Aucklandu. Stopnje so osupljive, ker so mlajše populacije večinoma nekadilci, pa dodaja Mary Beth Terry, profesorica epidemiologije na univerzi Columbia. Približno dve tretjini rakov pri mlajših od 50 let se pojavi pri ženskah, dodaja.

Mlajše »napadajo« kolorektalni rak ter raka dojke in kože

Leta 2019 so bili najpogostejši raki pri mlajših od 50 let kolorektalni rak, rak dojke in rak kože. Zgodnji raki, ki so med letoma 1990 in 2019 najhitreje naraščali, so bili rak prostate in rak sapnika. Med raki, ki so zahtevali največ smrti, so bili tudi rak dojk, želodca in črevesja.

V Sloveniji, kjer na leto za rakom zboli več kot 16.000 ljudi, vseh, ki med nami živijo z rakom, pa je več kot 120.000, so bili po podatkih iz letnega poročila državnega programa obvladovanja raka za leto 2022 v peterici najpogostejših vrst raka kožni rak (brez melanoma), rak prostate, debelega črevesa in danke, dojke in pljuč; predstavljali so 60 odstotkov vseh novih primerov rakavih bolezni.

Predelana meso in hrana

Leta 2024 je nekaj britanskih organizacij financiralo raziskovalni projekt Prospect, ki preučuje globalno povečanje raka debelega črevesa in danke pri mlajših od 50 let. Trend je še posebej skrb vzbujajoč v Angliji, navaja Guardian, kjer se zdi, da stopnje rastejo hitreje kot drugod po svetu – z izjemo Nove Zelandije, Čila in Portorika. Prospect bo raziskal različne dejavnike tveganja, vključno s slabo prehrano.

Pri peki na žaru pri visokih temperaturah se lahko sproščajo kemikalije, ki prav tako sprožijo poškodbe celic. FOTO: David Inderlied/shutterstock

Prehrana, ki nas po oceni stroke lahko še posebej skrbi, je predelano meso, ki je rakotvorna snov prve skupine. Da se je znašlo v prvi skupini, pomeni, da obstaja dovolj dokazov za sklepanje, da je »krivec« za izbruh raka. Predelano meso je vsako nasoljeno, dimljeno, fermentirano ali sušeno meso – od šunke do slanine. Poraba mesa se je v svetovni prehrani v zadnjih 50 letih na splošno močno povečala.

Predelano meso vsebuje nitrate in nitrite, ki jih ohranjajo dlje časa. Ko se te spojine v telesu razgradijo, lahko poškodujejo celice v črevesju, pravi Sophia Lowes, višja vodja zdravstvenih informacij pri britanskem Cancer Research. Toda čeprav obstajajo dokazi o tem mehanizmu pri miših in podganah, je bilo v študijah na ljudeh to težko dokazati, opozarja Marc Gunter, predsednik epidemiologije in preventive raka na šoli za javno zdravje Imperial College London.

Nekateri načini priprave predelanega mesa – kot je pečenje na žaru pri visokih temperaturah – lahko sproščajo kemikalije, ki prav tako sprožijo poškodbe celic, pravi Lowes in dodaja, da je težko vzpostaviti jasno povezavo med katerim koli živilom in rakom, saj da »prehranske študije pogosto temeljijo na samoporočanju«.

Kadar hujšamo ...

Drug potencialni prehranski dejavnik tveganja je ultrapredelana hrana, ki v nekaterih državah z visokim dohodkom predstavlja od 50 do 60 odstotkov dnevnega vnosa energije. Gre za gazirane pijače, pripravljene jedi in sladkarije.

Sladke pijače so tudi polne sladil. FOTO: Igor Zaplatil/Delo

V povezavi z rakom so raziskovali tudi aspartam, nizkokalorično sladilo, 200-krat slajše od sladkorja, ki se pogosto uporablja v dietnih brezalkoholnih pijačah in jogurtih z nizko vsebnostjo sladkorja. Za zdaj ni »dokončnih dokazov« o rakotvornosti sladila pri ljudeh.

Prav tako je še vedno veliko neznank v povezavi z aditivi, ki spreminjajo okus, barvo ali teksturo hrane.

Glede na nekatere ameriške študije so diete, bogate s sladkanimi pijačami in mesnimi, perutninskimi in morskimi sadeži, pripravljenimi za uživanje, povezane s povečanim tveganjem za kolorektalni rak pri moških. Pri ženskah je bilo tveganje večje pri dietah, ki so vsebovale že pripravljene ali pogrete izdelke.

Debelost kot dejavnik tveganja

Dodatna maščoba lahko poveča raven rastnih hormonov in vnetja. FOTO: New Africa/shutterstock

Stopnja debelosti pri odraslih po vsem svetu se je od leta 1990 več kot podvojila, navaja Guardian. Dodatna maščoba lahko poveča raven rastnih hormonov in vnetja, pravi Lowes. Ti signali celicam sporočajo, naj se pogosteje delijo, kar poveča možnosti za več kot ducat vrst raka.

Odvečna maščoba lahko poveča tudi nekatere spolne hormone po menopavzi, kar poveča tveganje za raka dojke. Toda to ne pojasni porasta primerov pri mlajših od 50 let, poudarjajo strokovnjaki.

Porod in dojenje kot varovalki

Ena od idej je, da bi bilo povečanje števila zgodnjih primerov lahko povezano z globalnim upadom plodnosti, saj naj bi porod do določene starosti in dojenje varovala pred rakom dojke. Imeti otroke pred 30. letom je »splošno sprejeto« kot zmanjšanje tveganja za bolezen, pravi Hannah Moody, direktorica raziskav in sodelovanja pri britanskem Breast Cancer. Prva donošena nosečnost trajno spremeni tkivo ženske dojke na način, da postane manj ranljivo za raka.

Poleg tega glede na študijo v Cancer Medicine vsakih 12 mesecev, ko ženska doji, zmanjša tveganje za raka dojke za približno štiri odstotke. Zaščitni učinek dojenja ni popolnoma razumljen, vendar naj bi bil povezan s podaljšano izpostavljenostjo spolnemu hormonu estrogenu, ki vpliva na to, kako pogosto se celice delijo, pravi Moody. Dojenje lahko zmanjša količino estrogena, ki kroži po telesu.

Zaščitni učinek dojenja še ni popolnoma razumljen. FOTO: Shutterstock

Vendar pa na drugi strani obstaja »zelo velik porast« raka dojke z zgodnjim nastopom celo v državah z visoko stopnjo rodnosti, tako da samo reprodukcijski dejavniki ne morejo razložiti trenda, še opozarjajo.

Druga razlaga je izpostavljenost t. i. »večnim kemikalijam«, ki izdelke naredijo odporne na vodo, madeže in vročino, najdemo pa jih povsod – od kozmetike do embalaže za hrano in kuhinjske posode. Vendar večina teh endokrinih motilcev ni bila nikoli testirana, zato njihov učinek na zdravje ljudi še vedno ni dokončno znan, svari Moody.

Strokovnjaki kjerkoli v svetu pa so si edini v tem, da lahko ljudje »ne glede na vrsto raka zmanjšajo tveganje tako, da prenehajo kaditi, zmanjšajo količino alkohola, vzdržujejo zdravo telesno težo, uživajo uravnoteženo prehrano in se varno izpostavljajo soncu«.