Dobro jutro!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Slovenija

Spekli so najdaljšo potico na svetu

Na uradno potrditev bodo na Ravnah še čakali, a meritve so pokazale, da so obstoječi rekord v dolžini 350 metrov presegli za dobrih dvajset metrov.
Z orehovo potico so na Ravnah tlakovali pot do novega doma za starejše, ki ga bodo uredili na lokaciji propadajočega dvorca Javornik. FOTO: Aleksander Ocepek
Z orehovo potico so na Ravnah tlakovali pot do novega doma za starejše, ki ga bodo uredili na lokaciji propadajočega dvorca Javornik. FOTO: Aleksander Ocepek
20. 5. 2021 | 13:40
20. 5. 2021 | 14:13
4:02
Včeraj so od Koroškega medgeneracijskega centra v središču Raven na Koroškem – ki se bo, če bodo tako presodili pri Guinessu, v njihovo knjigo rekordov zapisalo kot mesto, v katerem so spekli najdaljšo potico na svetu – do dvorca Javornik položili dobrih 370 metrov orehove potice. Z njo so tlakovali pot novemu in sodobnemu centru za starejše ter zaznamovali sedmo obletnico Koroškega medgeneracijskega centra.

Potico so spekli že dan prej v sedmih kuhinjah v treh koroških krajih. Največ so je napekli v kuhinjah Koroškega doma starostnikov v Črnečah in njegovi enoti v Slovenj Gradcu. »Po sto metrov v vsaki domski kuhinji,« je povedala Marjana Kamnik, vodja slovenjgraškega doma starostnikov in strokovna vodja Koroškega medgeneracijskega centra. V medgeneracijskem centru je potico peklo sedem prostovoljk, in sicer od enih ponoči do šeste ure zvečer. Ker so potico pekli tudi v vseh ravenskih šolah in vrtcih, pridružili pa so se jim tudi trije ravenski gostinci, je značilen kovinski vonj v železarskih Ravnah za 24 ur zamenjal vonj po potici.
 

Dijaki ob 'orehovi progi'


Za peko potice rekorderke so porabili 386 kilogramov moke, 43 kilogramov masla, 232 kilogramov orehov, 772 jajc, 348 litrov mleka, 33 litrov ruma in 386 kock kvasa. Potico, pečeno v polmetrskih 'nogah', so ovito v jedilno folijo položili na 190 miz, ki so jih postavili domači gasilci pod vodstvom Dejana Salčnika. Pripeljali so jih iz vseh krajev Mežiške doline.

Meritve je opravil domačin, geodet Andrej Merkač. FOTO: Alaksander Ocepek
Meritve je opravil domačin, geodet Andrej Merkač. FOTO: Alaksander Ocepek


Potico velikanko je izmeril geodet Andrej Merkač ob navzočnosti dveh neodvisnih prič; častnega občana Adija Urnauta in ravnateljice Srednje šole Ravne Ivanke Stopar. Njeni dijaki iz vseh prvih letnikov tehničnih usmeritev so ves čas pomagali ob 'orehovi progi', saj se ni smelo zgoditi, da bi med nogami potice zazijala luknja, kaj šele da bi kdo še pred meritvami del rekorderke odnesel domov. »Dijake prvih letnikov smo izbrali zato, ker v letošnjem šolskem letu niso ničesar doživeli. Zaradi epidemije se še niso niti dobro spoznali,« je povedala Ivanka Stopar.
 

Domov so lahko odnesli le najmanj pol metra


Potico rekorderko je Koroški medgeneracijski center razdelili med najmlajše v vrtcih, učence in dijake v šolah, pa tudi med stanovalce in zaposlene v domovih za starejše v Črnečah in v Slovenj Gradcu. Približno tretjino so jo razdelili med obiskovalce, a se jih ni trlo. Tisti, ki so prišli, pa so zaman upali, da je bodo dobili kos, saj je zaradi ukrepov za varno ravnanje s hrano nismo smeli razrezati, tako da so jo lahko domov odnesli »le« najmanj pol metra.

Potico so položili na 190 gasilskih miz. FOTO: Mateja Kotnik/Delo
Potico so položili na 190 gasilskih miz. FOTO: Mateja Kotnik/Delo


Strokovna sodelavka v Koroškem medgeneracijskem centru Darja Krevzelj je sicer povedala, da so jim telefoni v zadnjih dneh skoraj pregoreli. Ljudje so spraševali, ali lahko pridejo. Odgovarjali so jim, da samo tisti, ki so covid-19 preboleli, so cepljeni ali pa imajo negativen izvid na okužbo z novim koronavirusom. Poleg omejitvenih ukrepov zaradi epidemije pa so morali organizatorji upoštevati še več pravil Guinessove knjige rekordov.

Ravenski župan Tomaž Rožen se je lahko le zadovoljno muzal, saj je končno lahko v živo spregovoril pred svojimi občani, še bolj pa se je razveselil jubileja medgeneracijskega centra in odkritja temeljne plošče za center starejših na lokaciji propadajočega javorniškega dvorca. Prva faza naložbe je vredna 1,4 milijona evrov, druga pa 5,6 milijona evrov.
 

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine