Novinarji Radia Študent opozarjajo, da Študentska organizacija Univerze (ŠOU) v Ljubljani že osem mesecev prepoveduje javni videoprenos in zvočno snemanje sej študentskega zbora. Na zadnjih dveh sejah pa so snemanje fizično omejili z varnostniki. Zaradi poseganja v pravico javnosti do obveščenosti zahtevajo umik prepovedi snemanja.

Na Radiu Študent prepoved snemanja razumejo kot grobo omejevanje novinarskega dela in obveščanja javnosti, so zapisali v uradni izjavi, ki jo je na današnji novinarski konferenci prebral vodja službe za napovedovanje Radia Študent Lovrenc Škoda.

Novinarji Radia Študent so edini, ki redno spremljajo in poročajo o dogajanju na sejah študentskega zbora ŠOU v Ljubljani, poudarjajo. Seje so zadnja tri leta v živo prenašali na Radiu Študent, o novih omejitvah pa so jih obvestili konec oktobra, ko so snemalni ekipi nekaj ur pred začetkom seje prepovedali videoprenos.

Potrjevanje direktorja ŠOU spremljajo očitki o kršitvah

Razlog prepovedi snemanja ter prenosa sej je po besedah predstavnikov ŠOU varovanje osebnih podatkov nekaterih poslancev in poslank, ki so menda umaknili soglasje za snemanje, so navedli za Radio Študent. »Novinarke in novinarji Radia Študent na to ne pristajamo,« poudarjajo. Dodajajo, da so poslance izvolili študentje, torej so predstavniki študentske javnosti in so javne osebe, njihove izjave pa so javne in se tičejo vseh študentov. »Če bi bili osebni podatki nenapovedano izpostavljeni, bi jih lahko namesto vnaprej prepovedanega celotnega prenosa sej naknadno izločili iz posnetka,« so prepričani na Radiu Študent.

Opozarjajo, da ŠOU deluje v nasprotju s svojimi lastnimi akti, saj v poslovniku študentskega zbora piše, da se seje lahko snemajo in objavljajo na spletu. Urednica univerzitetne redakcije Radia Študent Nika Gradišek je dodala, da je prenose sej gledalo več tisoč ljudi. Omejevanje pa da se dogaja v času, ko ima ŠOU v svojem proračunu skoraj pet milijonov evrov in ko je računsko sodišče v reviziji ugotovilo, da »v mnogih primerih ni transparenten«.

Novinarka univerzitetne redakcije Radia Študent Urška Janžič pa je dodala, da so novinarsko delo omejevali tudi prej, in sicer so jih o sejah obvestili zadnji trenutek, spremenili lokacijo nekaj minut pred začetkom ali niso omogočili internetne povezave.

V ŠOU sicer seje snemajo in jih hranijo v arhivu, a jih Radiu Študent ne posredujejo. Na radiu so zato najprej zahtevali posnetke, ker jih niso prejeli pa so se obrnili na informacijsko pooblaščenko. Ta je ŠOU dvakrat pozvala, naj posnetek pošljejo. Poslali so jih s pripisom, da jih Radio Študent ne sme javno objaviti, zato so se na to pritožili.

Nov predsednik, stare prakse

»V Društvu novinarjev Slovenije (DNS) že dlje časa z zaskrbljenostjo spremljamo oviranje Radia Študent pri poročanju o ŠOU v Ljubljani,« je dejala Katarina Bulatović iz DNS. V DNS menijo, da je prepoved videoprenosa nedopustna, ne samo z vidika omejevanja novinarskega dela, pač pa tudi z vidika občih principov delovanja predstavniških teles.

»Menimo, da bi morale vse javne institucije omogočiti poročanje medijev o njihovem delovanju, to bi moralo biti navsezadnje tudi v njihovem interesu, saj s tem vzpostavljajo zaupanje v svoje delo. Še posebej sporno se nam zdi, da je ŠOU hkrati ustanoviteljica Radia Študent in tako onemogoča delo svojemu lastnemu zavodu,« je opozorila Bulatović.

Glavna tajnica Sindikata novinarjev Slovenije Mojca Zabukovec pa je dejala, da kakršnokoli omejevanje ni mogoče razumeti drugače kot skrivanje ter odrivanje študentk in študentov ter druge zainteresirane javnosti od študentskih politik.