Sosedom podarili za sedem minimalnih plač glasil

Trbovlje – Občina Trbovlje je zadnjo številko občinskega glasila Srečno izdala v 2,4-krat višji nakladi od običajne in ga razposlala po vsem Zasavju. Razliko v stroških, ki po naših izračunih znaša okoli 6000 evrov, je krila županja Jasna Gabrič iz postavke za materialne stroške. Njena poteza je neprimerna, neracionalna in slabša dobre sosedske odnose, pravijo v Hrastniku, domača politika pa jo obtožuje metanja denarja skozi okno.

Oktobra je na 17.900 naslovov trboveljskih, zagorskih in hrastniških gospodinjstev prispela prenovljena, brezplačna številka trboveljskega občinskega glasila. Že naslovnica naznanja, da izhaja »pravljičnih sedem let«. A odzivi nanj so tako v Trbovljah kot v sosednjih dveh občinah vse prej kot pravljični.

»Je mogoče, da Gabričeva postavke za materialne stroške ni znala porabiti v dobro Trboveljčanov in da jo je raje porabila za domnevno osebne interese?«  DNK Trbovlje

Jože Pustoslemšek, opozicijski svetnik z liste DNK, obsoja »nepotrebno reklamo županje in metanje denarja, ki ga že tako primanjkuje, skozi okno«.



Kritičen je tudi Borut Dolanc, predsednik opozicijske SDS: »Ostro nasprotujemo takšni neracionalni porabi denarja iz občinskega proračuna. Županja po eni strani ukinja denar za drugega učitelja in zmanjšuje sredstva krajevnim skupnostim, po drugi pa denar za odpravnine ljudem, ki jih sama imenuje in čez šest mesecev razrešuje.«
 

Priprave na volitve v državni zbor?

Glede na tristranski intervju z Jasno Gabrič v glasilu so vse pogostejša tudi ugibanja, ali je županjino »darilo« sosednjim občinam uvod v njeno morebitno kandidaturo za državni zbor – na občinske stroške. V kabinetu županje so nam odgovorili, da se v glasilu »spet« išče »politično noto«. A bolj kot domnevni politični vzgibi bode v oči razsipno financiranje 29. številke trboveljskega glasila, katerega poslovanje je v letih 2013 in 2014 revidiralo tudi računsko sodišče in ugotovilo, da je občina pri izdajanju in objavah v medijih že takrat ravnala le delno učinkovito, da z oglasi ni pokrila stroškov izdaje in da s stroški tudi ni seznanila občinskega sveta. Z oglasi tudi tokrat niso pokrili stroškov, čeprav so, kot pravijo, iztržili petkrat več kot v prejšnji številki z vsega dvema oglasoma.

»Zakaj ne v dobro Trboveljčanov?«

A matematika je kljub temu neizprosna: 7500 izvodov glasila trboveljskim gospodinjstvom je financiral občinski proračun v vrednosti okoli 4750 evrov, tisk in distribucijo za dodatnih 10.400 izvodov za Zagorjane in Hrastničane pa je poravnala županja Gabrič iz svoje postavke za materialne stroške, o kateri v njenem kabinetu pravijo, da je »bila letos poraba za druge zadeve s te postavke minimalna«. »Je mogoče, da je ni znala porabiti v dobro Trboveljčanov in da jo je raje porabila za domnevno osebne interese?« se sprašujejo v DNK.
V trboveljskem proračunu je za oblikovanje, lektoriranje, tisk in distribucijo štirih številk glasila – to izhaja vsako četrtletje – zagotovljenih 19.000 evrov ali približno 4750 evrov na številko. Če izhajamo iz navedenega, bi zadnja številka Srečna trboveljske davkoplačevalce lahko stala več kot 11.000 evrov. In če v istih razmerjih, kot veljajo za navadno naklado, razdelimo »kolač« iz tokratne naklade, bi Trboveljčani sosednjima občinama lahko podarili okoli 6500 evrov. Koliko je v resnici znašal strošek višje naklade, v kabinetu županje niso želeli pojasniti.

Neprimerno in neracionalno

V Hrastniku ostro obsojajo »vdor« na »njihov« medijski trg, kjer izdajajo svoje glasilo Hrastov list, ki je po besedah župana Marka Funkla »namenjeno informiranju naših občanov in ga nimamo namena pošiljati v druge občine«. Njegov zagorski županski kolega Matjaž Švagan se je Trboveljčanom za »darilo« zahvalil javno na seji občinskega sveta, za Delo pa dodal: »Hkrati z veseljem ugotavljam, da so še občine, ki imajo presežek denarja.«



»Vsekakor je nenavadno, da katerakoli občina pošilja svoje glasilo občanom katerekoli druge občine. Menim, da je bila poteza občine Trbovlje neprimerna in z vidika financ neracionalna, hkrati takšna poteza ne nakazuje želje po gradnji dobrih odnosov med prebivalkami in prebivalci vseh treh dolin. Zasavja brez sodelovanja v prihodnje ne bo in trboveljska oblast pri tem ne more biti izjema,« je oster Funkl.