SOS telefon za več nadzora nad nasilneži

Celjska policijska uprava bo jutri predstavila podrobnosti tragedije na Koroškem, ko je 38-letnik kljub veljavnemu ukrepu prepovedi približevanja prišel na dom 33-letne partnerke in jo tako hudo poškodoval, da je v nedeljo v slovenjegraški bolnišnici umrla. Moškega so pridržali in ga danes s kazensko ovadbo privedli k preiskovalnemu sodniku. V Društvu SOS telefon opozarjajo, da je ena od ključnih težav »pomanjkljiv ali nezadosten nadzor povzročitelja po prijavi in izrečenih prepovedih približevanja«. Na policiji pa pravijo, da je ukrep približevanja večinoma učinkovit, najmanj enkrat na dan pa izvajajo nadzor nad spoštovanjem ukrepa.

Kljub prepovedi približevanja umoril partnerko

Letos je bilo umorov, ubojev oziroma poskusov teh kaznivih dejanj med partnerjema po podatkih policije sedem. Dr. Jasna Podreka je za Društvo SOS telefon zapisala, da dve tretjini umorov zagrešijo povzročitelji, ki še niso bili prijavljeni in nasilje ni bilo obravnavano v okviru institucij, tretjina pa jih je že bila obravnavanih. Podreka meni, da problem ni v zakonodaji, ki je po njenem relativno dobra: »Kot ključno se pokaže zlasti v celoti pomanjkljiv ali nezadosten nadzor povzročitelja po prijavi in izrečenih prepovedih približevanja, pomanjkljivo delo s povzročitelji nasilja, v celoti odsotna obravnava povzročitelja in ocena njegove osebnosti in maščevalne naravnanosti ter nesodelovanje povzročitelja z institucijami.«

Podreka je še zapisala, da opažajo, »da se organi pregona v primerih nasilja v družini izjemno redko odločijo za strožje ukrepe, kot je na primer pripor. Tudi ko je žrtev v varni hiši, to še ne pomeni, da ni potreben izrek prepovedi približevanja ali celo pridržanje, saj povzročitelji pogosto žrtve iščejo tudi na tajnih lokacijah. Smiselno bi bilo razmišljati o uporabi zapestnic za sledenje v primerih, ko je povzročitelju izrečen ukrep prepovedi približevanja. Kljub zakonodajnim možnostim je praksa še vedno takšna, da se umika žrtev nasilja z otroki.«

Infografika Delo

Učinkovitost ukrepov

Po podatkih policije so letos izrekli 285 ukrepov prepovedi približevanja, lani v enakem obdobju 322, lani skupno pa 897. Maja Ciperle Adlešič iz policije pojasnjuje, da ukrep izrečejo za 48 ur in ga takoj pošljejo v presojo preiskovalnemu sodniku: »Ta ga lahko razveljavi, praviloma pa ga potrdi in tudi podaljša do 15 dni. Na obrazloženi predlog žrtve lahko preiskovalni sodnik ukrep naknadno podaljša do skupno 60 dni. Policija mora izvajati nadzor nad spoštovanjem ukrepa najmanj enkrat dnevno. Ob neupoštevanju prepovedi ima na voljo dodatne ukrepe zoper kršitelja – od globe, kratkotrajnega pridržanja, če so ob kršitvi podani priporni razlogi, pa tudi privedbo kršitelja z ovadbo k preiskovalnemu sodniku, ki lahko odredi pripor.«

Ne tepe alkohol, ne ubija ljubosumje. Tepejo in ubijajo ljudje

Maja Ciperle Adlešič je dodala, da je bilo letos kršenih 29 odstotkov ukrepov prepovedi približevanja, v zadnjih petih letih so ukrep kršili v povprečju v 45 odstotkih, večina kršitev pa je v obliki pošiljanja telefonskih sporočil. Kljub temu na policiji ocenjujejo, da je ukrep večinoma učinkovit in ga »povzročitelji nasilja v glavnem upoštevajo«. Raziskavo, kako je ukrep v resnici učinkovit, ki jo je razpisala policija, pa že izvaja Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani.