Tudi po zvišanju bodo sodniške plače zaostajale za poslanskimi

Predvidoma v četrtek se bosta sodni svet in posvetovalna skupina za izboljšanje položaja sodnikov pri predsedniku vrhovnega sodišča opredelili do predloga interventnega zakona, ki ga je vlada pripravila za uresničitev ustavne odločbe. Po mnenju poznavalcev je v njem kar nekaj spornih točk.

Vlada je razkrila nekaj podrobnosti predloga, s katerim naj bi izpolnili odločbo, s katero je ustavno sodišče ureditev materialnega položaja sodnikov prepoznalo kot neskladno z ustavnima načeloma sodniške neodvisnosti in delitve oblasti.

V njem med drugim predvidevajo višje uvrstitve v plačne razrede za posamezne funkcije sodne veje oblasti, za sodnike prve stopnje za največ tri plačne razrede oziroma približno 12 odstotkov. Napovedujejo tudi, da se plačni razred okrajnega sodnika svetnika izenači z najnižjim plačnim razredom poslanca, posledično pa naj bi se spremenile uvrstitve tudi preostalih funkcionarjev sodne oblasti. Pri tem upoštevajo sedanja razmerja med sodniki in predsedniki ter podpredsedniki sodišč iste stopnje ter razmerja med sodniki različnih stopenj.

Razlika med uvrstitvijo vrhovnega sodnika in najnižje uvrščenega ministra naj bi znašala en plačni razred oziroma štiri odstotke, vrhovni sodnik svetnik pa bi bil izenačen z najnižje uvrščenim ministrom.

Po medresorskem usklajevanju in potrditvi na vladi bo šel predlog v parlamentarni postopek, državni zbor pa ga mora obravnavati še letos, da bi bili sodniki do višjih plač upravičeni od januarja 2025. »Celostna ureditev materialnega položaja sodne veje oblasti pa se bo v celoti uredila v okviru enovite prenove plačnega sistema in nove umestitve vseh funkcionarjev v plačni sistem javnega sektorja, ki bo predvidoma uveljavljena v začetku prihodnjega leta,« so sporočili z urada vlade za komuniciranje. Pojasnili so še, da so bila izhodišča za uresničitev odločbe ustavnega sodišča predstavljena na sestanku predsednika vlade Roberta Goloba s predstavniki slovenskega pravosodja in predstavniki ministrstev za pravosodje in za javno upravo.

Za komentar smo prosili Slovensko sodniško društvo. Odgovorili so nam, da interventnega zakona kljub urgencam uradno še niso prejeli. »Na ta način vlada iz dialoga s sodniki izključuje edino reprezentativno organizacijo sodnikov v Republiki Sloveniji,« se je odzvala predsednica društva Vesna Bergant Rakočević. Prav tako besedila še niso videli pri društvu tožilcev, katerih plače so vezane na sodniške.

Premalo in prepozno

Ustavno sodišče je v odločbi junija lani med drugim zapisalo, da morajo biti vse tri veje oblasti enakopravne glede materialnega statusa funkcionarjev, pri čemer ne gre za zahtevo po popolni izenačenosti, temveč za relativno primerljivost. Upoštevaje ureditev mesečnega pavšalnega zneska, ki pripada poslancem za pokrivanje stroškov v zvezi z opravljanjem funkcije v volilni enoti, in dejstvo, da so lahko uvrščeni v višje plačne razrede od izhodiščnega, je ureditev osnovnih plač, kar zadeva plačna razmerja med poslanci in najnižje uvrščenimi sodniki, v neskladju z načelom delitve oblasti.

Sodnik začetnik je zdaj v 48. plačnem razredu, to je osem plačnih razredov oziroma približno 32 odstotkov pod najnižjo osnovno plačo poslanca, ki je lahko uvrščen od 56. do 63. plačnega razreda. Tudi s tem povišanjem pa bo zaostajal za 20 odstotkov, in to samo v osnovni plači, ob čemer predstavnikom ljudstva v državnem zboru pripada še vrsta dodatkov, pravosodnim funkcionarjem pa ne.

Druga pomembna sporna točka je datum uveljavitve. Ustavno sodišče je namreč kot rok za odpravo neskladja določilo 3. januar 2024. Tisti sodniki, ki se bodo odločili za tožbe proti državi in zahtevali razliko za to leto, utegnejo v tem uspeti, je slišati opozorila, kar pa bo imelo javnofinančne posledice.