Sodnikom se obeta znatno zvišanje plač

Precej višja osnovna plača v izhodišču in desetodstotni dodatek za nezdružljivost sta najpomembnejši točki dogovora, ki so ga sklenili predstavniki vlade in sodstva.

Z njim naj bi izpolnili odločbo ustavnega sodišča in tudi odgovorili na nezadovoljstvo, ki so ga sodniki izražali že več let glede nesorazmerji med njihovimi prihodki in funkcionarji drugih vej oblasti ter tudi v razmerju do javnih uslužbencev.

Sodnik začetnik bo na novi plačni lestvici, ki naj bi začela veljati 1. januarja 2024, uvrščen v 44. plačni razred, katerega vrednost bo 4289 evrov bruto (zdaj znaša njegov dohodek 2795 evrov bruto).

»Sodnik začetnik ni neki vajenec, ki je komaj prilezel s pravne fakultete, ampak je visoko kvalificiran, izkušen mladi kolega, ki je temelj pravne države, je vsak dan v razpravni dvorani in odloča na prvi stopnji,« je poudarila Vesna Bergant Rakočević, predsednica Slovenskega sodniškega društva, ki je več let opozarjalo na neustrezno ureditev materialnega položaja sodnikov.

Razlika med najnižje in najvišje plačano funkcijo v sodstvu bo 23 plačnih razredov, med razredi bo po tri odstotke razlike. Predsednik ustavnega sodišča in predsednik vrhovnega sodišča bosta v zadnjem, 67. plačnem razredu. Ta bo, ob upoštevanju plačne lestvice, ki bo podlaga za prenovo plačnega sistema v javnem sektorju, ter razmerja 1: 7 med minimalno plačo, ki je zdaj 1203 evre bruto, ter najvišjo plačo, 8465 evrov bruto. Danes je v najvišjem, 66. plačnem razredu, osnovna plača 5889 evrov bruto.

Dogovor vključuje tudi državnotožilske funkcionarje, za katere naj bi veljala podobna ureditev. Okrajna sodnik in tožilec naj bi bila na novi lestvici uvrščena med 44. in 49. plačnim razredom, okrožna sodnik in tožilec pa med 47. in 51. plačnim razredom. Generalnemu državnemu tožilcu naj bi pripadal 66. plačni razred, torej tri odstotke manj kot predsednikoma vrhovnega in ustavnega sodišča.

Desetodstotno nadomestilo za omejitve

Funkcionarjem sodne veje oblasti – skupaj jih je približno 1100 – bo pripadal tudi dodatek za nezdružljivost, zaradi omejitev funkcije z opravljanjem kake druge pridobitne dejavnosti, in sicer v višini deset odstotkov od osnove plače.

»Trenutno nimamo pravne podlage za to, da bi dodatek že izplačevali. Začeli bomo 1. januarja prihodnje leto,« je pojasnila ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik. O uvrstitvi v razrede pa je napovedala, da bodo funkcionarji v sodstvu prva skupina, ki bo prevedena v novo plačno lestvico, a ker druga pogajanja še potekajo, to puščajo odprto.

Na vprašanje, ali so vzpostavili kako varovalko, če do 1. januarja 2024 ne bo dosežen dogovor na ravni celotnega javnega sektorja in še ne bo uveljavljena nova plačna lestvica, je Sanja Ajanović Hovnik odgovorila, da verjame, da bo dogovor sprejet. Varovalka je, po njenih besedah, da so se o tem, kakšna je primerna uvrstitev oziroma vrednost plač funkcionarjev v sodstvu že dogovorili, če s sindikati javnega sektorja ne bo dosežen dogovor, bodo iskali načrt B za realizacijo ustavne odločbe, s katero se vlada strinja.

Spomnila je, da je izvršilna veja oblasti januarja predlagala dodatek v višini 600 evrov za ublažitev stanja, ki so ga prepoznali kot potencialno neustavnega, a se je zaradi mnenja zakonodajno-pravne službe državnega zbora pot interventnega zakona, ki bo to uredil, ustavila.

»Rast plač sodnikov od junija 2012 do maja 2023 je precej zaostajala ne le za stopnjo inflacije, temveč tudi za določenimi dohodki. Realna vrednost je zaostajala za več kot 25 odstotkov, kar predstavlja nedovoljen poseg v sodniško neodvisnost,« je enega od argumentov izpostavila Helena Miklavčič, generalna sekretarka vrhovnega sodišča, ki potezo vlade vidi kot korak v pravo smer pri odpravi neustavnega položaja.

Za neodvisnost tudi pri imenovanju

»Zelo sem vesela, da smo sodniki ohranili dostojanstveno držo in dogovor dosegli z argumenti in pravnimi sredstvi, kot našemu poklicu pritiče. Pri tem ne gre za neki boj za oblastne in materialne privilegije, ampak je v bistvu vesel dan za državljane, za stranke v postopkih, kajti dostojno plačan sodnik je tisti, ki zagotavlja varstvo pravic posameznikov in varstvo pravnega prometa. Končno bo sodniška služba zanimiva za najboljše pravnike,« je komentirala Vesna Bergant Rakočević.

Predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič je izrazila veselje, da »bomo končno država, kjer so vse tri veje oblasti med seboj enakopravne v teoretičnem in praktičnem pogledu«. Meni, da materialna neodvisnost sodnikov ni pomembna samo za njihovo sodniško neodvisnost, ampak za pravno stabilnost države. »Plačani morajo biti dostojno, da lahko izvajajo svoje poslanstvo. Dohodki sodnika morajo biti takšni, da ga varujejo pred pritiski, ki bi morda lahko vplivali na njihovo odločanje. Po domače to pomeni – če je sodnik podplačan, so koruptivna tveganja precej višja,« je dejala predsednica državnega zbora.

Pri tem pa je opozorila na še en vidik: »Sodna veja oblasti je bila veliko let v podrejenem položaju, in to ne samo zato, ker je imela zelo malo avtonomije pri določanju plačila za svoje delo oziroma je bilo to določeno tako, da so bili sodniki izrazito slabše plačani v primerjavi s funkcionarjih drugih dveh vej oblasti, ampak tudi zato, ker sodnike pri nas še vedno voli državni zbor. To je anomalija, ki jo moramo v tem sklicu državnega zbora odstraniti. Sodniki so samostojna veja oblasti, to so ljudje z visokimi moralnimi načeli in integriteto. Ko sta drugi dve klonili pod lobističnimi in drugimi pritiski, je ostala z ravno hrbtenico. Zato si država, ki se ima za pravno in demokratično, ne more in ne sme privoščiti slabo plačanih sodnikov,« je strnila Urška Klakočar Zupančič.