Sodniki in tožilci: Vlada naj uresniči obljubo in zagotovi 600 evrov dodatka

Na ministrstvu za pravosodje so pridobili mnenje Inštituta za primerjalno pravo pri Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani o predlogu zakona o začasnem dodatku za sodnike in tožilce. Ta bi, kot je sodnikom obljubil predsednik vlade Robert Golob, znašal 600 evrov.

Mnenje Inštituta je, da začasni dodatek sodnikom ne bi bil v nasprotju z Ustavo RS, opozarjajo v Slovenskem sodniškem društvu, kjer zato vlado in njenega predsednika, »ki je dal javno besedo sodnikom«, pozivajo, »da nemudoma predlaga nadaljevanje zakonodajnega postopka za sprejem zakona o začasnem dodatku sodnikom in državnim tožilcem (t.i. dodatek v višini 600 EUR), in sicer v fazi, v kateri je bil zakonodajni postopek v začetku februarja 2023 prekinjen«.

»Kljub razumevanju, da je potrebno plače sodnikov urediti trajno in stabilno, bi bila navedena začasna korekcija edini ustrezen odziv na urgentno potrebo po odpravi depriviligiranega materialnega položaja sodnikov. Javno izražen konsenz stroke in najvišjih predstavnikov Republike Slovenije o nedopustno nizkih plačah sodnikov, tako glede na mednarodne primerjave, kot tudi glede na poslance, ministre in javne uslužbence, se mora končno začeti tudi uresničevati. Pričakujemo, da bo dana obljuba sedaj, ko je odpadel sleherni dvom v njeno morebitno ustavno neskladnost, čim prej tudi uresničena,« so zapisali v sodnišekm društvu, ki ga vodi Vesna Bergant Rakočević.

Tudi Društvo državnih tožilcev, ki ga vodi Boštjan Valenčič, je na ministrstvo za pravosodje naslovilo zahtevo, naj vlada v zakonodajno proceduro vrne zakon o začasnem dodatku k plačam.

Predlog zakona o začasnem dodatku sodnikov in državnih tožilcev je vlada, spomnimo, v začetku februarja iz zakonodajnega postopka umaknila. Po takratnih pojasnilih ministrice za pravosodje Dominike Švarc Pipan so se za umik odločili ob opozorilih zakonodajno-pravne službe DZ o morebiti ustavnopravno spornih določbah.

Po njenih opozorilih bi predlagana rešitev omogočila, da bi višina plače in dodatka dela pravosodnih funkcionarjev presegla višino plačnih razredov najvišje uvrščenih funkcionarjev drugih vej oblasti, tudi predsednika republike, vlade, ministrov, predsednika DZ. Vlada bi tako korenito posegla v veljavna razmerja in njihovo primerljivost, predlog zakona pa bi lahko bil tudi sporen z vidika načela delitve oblasti, so opozorili v zakonodajno-pravni službi DZ.

Na prasovodnem ministrstvu na vprašanje, kako bodo ravnali naprej, odgovarjajo, da bodo pravno mnenje najprej preučili in se nato odločili, kako naprej.

V mnenju, ki ga je pripravil inštitut, je sicer opozorjeno na potencialno neskladnje z ustavo, in sicer v točki, kjer je zapisana dolžina trajanja ukrepa - prejemanja dodatkov.