Socialni dialog po novih pravilih

Ljubljana – Vse zakonske predloge, ki zadevajo delodajalce in delojemalce ter jih vlada podpira, bo obravnaval Ekonomsko-socialni svet (ESS), je okvirni dogovor, ki so ga na sestanku s premierom Marjanom Šarcem sklenili predstavniki vlade, delodajalcev in sindikatov, s čimer so storili korak k oživitvi socialnega dialoga.

Socialni partnerji bodo za skupno mizo sedli prihodnji petek. Kot je znano, so pred dobrima dvema tednoma delodajalci napovedali umik iz ESS, vladi pa so očitali, da gredo zakoni s področja dela, zdravstva in pokojnin v parlamentarni postopek mimo njih. Pri tem stališču so jih podprli tudi sindikalisti. Kamen spotike so bili zlasti predlogi, ki jih je vlagala Levica, koalicija pa jim je prižgala zeleno luč, konkretno je delodajalsko stran najbolj vznemiril zakon o minimalni plači.

Z včerajšnjega sestanka, kjer sta poleg Šarca na vladni strani sodelovala še ministrica za delo Ksenija Klampfer in minister za finance Andrej Bertoncelj, so odšli razmeroma zadovoljni. »Vsi smo se strinjali, da nadaljujemo socialni dialog, ki je pomemben temelj socialne države, socialnega miru in gospodarskega razvoja,« je po sestanku povedala ministrica in napovedala, da bo komisija, ki jo bodo sestavljali po dva predstavnika vsakega od socialnih partnerjev, poskušala oblikovati take spremembe poslovnika ESS, da se bo uresničil včerajšnji dogovor. »Slovenija ima manjšinsko vlado, takšna situacija pa zdaj ni predvidena v pravilih ESS,« je poudarila Ksenija Klampfer, ki bo, po načelu rotacije, od oktobra tudi predsedovala ESS.

»Prav je, da obudimo spomin na to, kako se vodi socialni dialog. Ni škodovalo, da še enkrat pretresemo, kaj, kako in kdaj v obravnavo na ESS,« je po sestanku komentirala Lidija Jerkič, predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. Branko Meh, predsednik obrtno-podjetniške zbornice, pa je izpostavil, da ne oporekajo strankam pravice, da vlagajo zakonske predloge, vlada pa naj poskrbi, da tisti, ki ga zadevajo, ne gredo mimo ESS.

»Vlada lahko zakone predloži na ESS in tam o njih razpravlja, ključno pa je, da to ne sme biti poseg v avtonomijo državnega zbora. To torej ne sme biti podlaga za to, da bo ESS narekoval, kako in s kakšnim tempom naj odloča državni zbor. Poslanski zakoni v nobenem primeru ne bodo mogli biti predmet usklajevanja na ESS,« se je v imenu Levice odzval poslanec Matej T. Vatovec. Da bi pri delovnopravni, pokojninski in zdravstveni zakonodaji pogojevali soglasje ESS, ne glede na to, kdo zakon predlaga, pa bi bilo po njegovem mnenju najmanj ustavno sporno.
 

Moč dialoga v evropskem kontekstu

Moč socialnega dialoga je bila v preteklosti drugačna, izpostavlja dr. Miroslav Stanojević z ljubljanske fakultete za družbene vede. »V primerjavi z 90. leti se je scena precej spremenila. V času vlad Janeza Drnovška po letu 1994 je bilo določeno, da noben zakon, ki zadeva interese delodajalcev ali delojemalcev, ne more v parlamentarni postopek brez predhodne debate na ESS. Precej je bilo tudi konfliktov, ampak na koncu je to teklo, se stabiliziralo in tudi delovalo,« je opisal dr. Miroslav Stanojević.

V zadnjih desetih letih, po vstopu v EU, pa so se, po njegovih besedah, razmerja precej spremenila, posebej po krizi. »Zdi se mi, da so okoliščine drugačne, politični akterji pa zaobidejo ESS, kar po mojem ni dobro. Legitimnost zakonodaje je večja in lažje jo uveljavljaš, če pustiš, da jo obravnavajo interesne skupine. To je temeljni argument v prid socialnemu dialogu. Krajše poti, ko prezreš to inštitucijo, so le navidezno krajše, tak način pa vpliva tudi na delegitimizacijo političnih strank, ki to počnejo.«



Vendar so, opozarja, takšni splošni trendi po Evropi. »Tudi akterji, mislim na delodajalce in delojemalce, niso več tako notranje homogeni, kot so bili nekoč. Delodajalci so interesno zelo fragmentirani, sindikati so izgubili precej moči, vse to pa je povezano z 'evropeizacijo'. EU uradno zelo podpira socialni dialog, hkrati pa s politikami marketizacije spodnaša njegove temelje.«