Petkrat več nepremičnin za oddajanje na platformah

Število nepremičnin za oddajanje na spletnih platformah airbnb in vrbo se je v Sloveniji od leta 2015 povečalo za petkrat, je pokazala študija ljubljanske ekonomske fakultete o kratkoročnem najemu.

Alumni klub te fakultete je namreč ob izteku javne razprave novega zakona o turizmu pripravil omizje z naslovom Kratkoročni najemi: izziv ali priložnost za slovenski turizem?. Prav omejevanje tega najema te dni zelo deli slovensko javnost.

Kratkoročni najem bi omejili na prebivališče

Število nepremičnin za oddajanje na airbnb in vrbo je novembra 2016 v Sloveniji znašalo 2569, pred epidemijo koronavirusa nekoliko manj kot 10.000, v zadnjem letu pa je ta številka dosegla skoraj 13.000, je ugotovljeno v omenjeni analizi, ki jo je predstavila dr. Ljubica Knežević Cvelbar.

Na omenjenih platformah je bilo v zadnjem letu 20.500 sob za kratkoročno oddajanje, ležišč pa skupaj skoraj 56.000. To je na ravni slovenskega hotelskega sektorja, je povedala Knežević Cvelbarjeva. Skoraj 82 odstotkov tega najema so v zadnjem letu predstavljale nepremičnine in apartmaji. Skupni prihodek vseh oddanih nepremičnin pa je dosegel 175 milijonov evrov, medtem ko je med novembrom leta 2018 in novembrom leta 2019 ta vsota znašala le dobrih 66 milijonov evrov.

Povprečni letni prihodek na nepremičnino je znašal 13.537 evrov. Od navedenega je bilo največ gostiteljev z dvema do petimi nepremičninami, in več kot 1500 je bilo takšnih z več kot 21 nepremičninami.

Analiza je potrdila razlike med destinacijami. Tako se je, denimo, število nepremičnin za oddajanje na omenjenih dveh spletnih platformah v Ljubljani od leta 2019 do letos celo malenkost znižala, vendar se je povprečni letni dohodek od tega skoraj podvojil, na 13.700 evrov. V Piranu se je prihodek povečal bolj kot število nepremičnin, na Bledu pa se je število enot za oddajanje povečalo za več kot 200, najemnin pa je bilo skoraj dvakrat več ali 19.000 evrov. V Kranjski Gori se je število nepremičnin za oddajanje skoraj podvojilo, prav tako prihodek.

Vprašanje kratkoročnih najemov prek spletnih platform je v zadnjem mesecu v središču javne razprave zaradi predloga novega zakona o gostinstvu, ki bi tovrstno dejavnost po novem omejil na 30 dni na leto, razen tam, kjer bi občine odločile o daljšem obdobju. Državni sekretar Matevž Frangež je povedal, da so glede na širitev te dejavnosti hoteli vzpostaviti ravnovesje na trgu nepremičnin.

Po javni razpravi so po njegovih besedah pripravljeni na iskanje kompromisov – na primer drugačen režim v enostanovanjskih hišah zunaj urbanih turističnih središč. Napovedal je tudi regulacijo diskrecijske pravice občin.

Vpliv na dolgoročni najem

To seveda ni le slovenski problem, saj je v EU že kar četrtina nočitev v objektih za kratkoročni najem, pri nas pa ta delež znaša 36 odstotkov. Dr. Andreja Cirman je dejala, da študije kažejo tako pozitivne kot negativne vplive tovrstnega oddajanja, vendar: to gotovo vpliva na stanovanjski trg, predvsem na najemnine. »Učinek je odvisen od posameznega trga.

Tam, kjer je premalo enot in so cene že visoke, lahko airbnb naredi veliko škode,« je povedala. Dodala je, da primer Berlina kaže, da kratkoročni najemi negativno vplivajo na dolgoročne. Za primerjavo je navedla, da je v Sloveniji 63.000 najemnih stanovanj.

Dubravka Kalin z direktorata za turizem pa je opozorila na problem nelojalne konkurence, ki nastanitve oddaja na nelegalen način. Na ministrstvu za gospodarstvo ocenjujejo, da je tega črnega trga kar 35 odstotkov, vendar s tem ne morejo operirati.

»To nas skrbi, saj nas gostinci opozarjajo, da so sami zelo regulirani,« je dodala. Tudi Uroš Buda z Zavoda za gostoljubnost slovenskih gozdov, kjer sicer nasprotujejo omenjenemu omejevanju najema, je poudaril problem nelojalne konkurence. Zavzel se je za strožji nadzor in ločitev kratkoročnega najema po stanovanjskem zakonu od sobodajalstva.