Zaradi podnebnih sprememb, vse bolj toplega vremena in kasnejšega začetka zime smo v zadnjih letih že skoraj pozabili, kako pravljična je lahko decembra pokrajina, če jo prekrije snežna odeja, in tudi na čarobnost, ki jo božičnim in novoletnim praznikom vdihnejo snežinke.
Toda sneženje v začetku meseca, ko je v hribovitem svetu in na zgornjem Gorenjskem zapadlo več kot pol metra snega, in predvsem naveličanost, povezana z večmesečno ugasnitvijo javnega življenja zaradi epidemije novega koronavirusa, sta letos močno povečali apetite po zasneženih decembrskih praznikih in snežni idili, ob kateri bi morda vsaj za hip lahko pozabili na siceršnje skrbi.
Prihaja polarni zrak
Se nas bo torej v tem nič kaj prijaznem letu, ki bi ga mnogi radi čim prej pozabili, za decembrske praznike usmililo vsaj vreme? Ali bo božič bel, v tem trenutku še ni mogoče napovedati, prav tako ne, kako bo s snegom ob koncu leta, pravi
Brane Gregorčič iz Agencije RS za okolje.
Vreme se bo namreč v drugi polovici prihodnjega tedna začelo spreminjati. Medtem ko bo sprva še toplo in bodo temperature vztrajale nad ničlo tako po nižinah kot tudi v višjeležečih predelih, bo nato s severa nad območje Evrope začel vdirati polarni zrak, ki bo dosegel tudi Slovenijo, ob zamenjavah zračnih plasti pa navadno nastajajo padavine.
Zaradi vse bolj kopnih zim smo v prvem koledarskem mesecu zime, decembru, na idilo, ki jo pričara sneg, že kar malo pozabili. FOTO: Igor Modic/Delo
Kdaj bo sprememba vremena dosegla naše kraje, ali že v četrtek zvečer ali šele za božič v petek, še ni jasno, pravi Gregorčič, saj 24- do 36-urno časovno okno še ni povsem dorečeno. Skoraj zagotovo bo najprej deževalo, dež pa bo nato začel prehajati v sneg. Kot je napovedal Gregorčič, bo natančnejša vremenska slika za božične praznike znana v začetku prihodnjega tedna.
Kaj kažejo statistične projekcije
Na podlagi spremljanja vremenskega dogajanja in merjenja debeline snežne odeje na območju Slovenije v zadnjih šestdesetih letih so pri Arsu pripravili projekcije, kolikšna je verjetnost, da bo snežna odeja na božično jutro debela en centimeter, in kašne so možnosti, da bo debela deset.
V nekaterih večjih mestih, kot so Ljubljana, Kranj, Maribor, Ptuj in Novo mesto, je verjetnost, da bo snega žabi do trebuha, od 30- do 40-odstotna, da bo snega omembe vrednih deset centimetrov, pa le od deset do 20-odstotna. Poleg tega je bila Ljubljana v zadnjih tridesetih leti za božič zasnežena le sedemkrat ali osemkrat.
INFOGRAFIKA: Arso
Komentarji