V morju pojav neprijetnega sluzenja in rojev rebrač

Čeprav je bilo morje v severnem Jadranu že nekaj tednov dovolj toplo in primerno za kopanje, pa pozorni kopalci, potapljači, predvsem pa ribiči in biologi, opažajo pojav sluzenja morja, ki nas vsakih nekaj let spravi v slabo voljo. Pojav se je razvil v zadnjem tednu naenkrat, biologi Morske biološke postaje so ga zaznali na morskem dnu, v celotnem vodnem stolpcu in na površini.

Na videz je morje idealno. Vendar se sluz lepi na kožo kopalcev. FOTO: Boris Šuligoj

Na gladini se zdaj pojavljajo le manjše zaplate rjavorumenih sluzastih »preprog«, toda ribiči imajo resne težave že dober teden dni, saj jim sluz močno zapacka in obteži mreže, s tem pa onemogoči že tako boren ulov. Vodja Morske biološke postaje Piran biolog dr. Borut Mavrič nam je pojav potrdil, saj so ob svojih rednih potopih v Piranskem zalivu in zunaj njega opazili in dokumentirali tako sluzaste agregacije po celotnem vodnem stolpcu kot tudi na gladini, kjer jih na določenih delih morja kopičijo tokovi in vetrovi.

»Skrb vzbujajoče je, ker smo pri dnu zaznali pojave pomanjkanja kisika, saj se nekateri morski organizmi umikajo z dna v višje dele stolpca vode (morska kumara je denimo zlezla na vrh školjke leščurja). Pojav hipoksije in hujšega popolnega pomanjkanja kisika pa bi lahko na dnu povzročil resno ekološko škodo in pomor,« je zaskrbljen Mavrič. Povedal je, da so biologi pred dnevi ob potopu na Brionih opazili nenaden močan morski tok in debelo plast močno oslajene in motne vode, kar nedvomno potrjuje, da se je ogromna količina sladke vode, ki pridere z reko Pad v severni Jadran, razlila vse do istrske obale. Planktologinja dr. Patricija Mozetič je poudarila, da je treba ločevati med cvetenjem in sluzenjem morja. Pojava lahko sovpadata, vendar nista povezana. O cvetenju govorimo, ko se čezmerno razbohoti ena ali več vrst določenega planktona, sluzenje pa je proces, ki se pojavi tudi v primeru, ko ni čezmernega bohotenja posamezne vrste. In obratno, tudi v primerih čezmernega cvetenja morja, ki je dokaj reden pojav v morju, morje ne postane sluzasto. Zato znanstveniki že dalj časa opozarjajo, da na pojav nadležnega sluzenja bolj vplivajo fizikalni ali kemični vplivi. Eden od teh je bistveno nižja slanost morja in vnos večje količine trdnih delcev, ki jih v morje severnega Jadrana prinašajo reke po izdatnih padavinah. Kombinacija različnih vplivov povzroči, da je sluzi v morju več in da se ob trdih (mineralnih) delcih (delci blata, peska ...) združuje sluz.

Kemiki pojav sluzenja morja še proučujejo. FOTO: Borut Mavrič

Nekdanja raziskovalka na Morski biološki postaji, zdaj izredna profesorica kemije morja na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem, dr. Nives Kovač pa je z drugimi kemiki postavila domnevo, da so odločilen sprožilec pojavi spomladanskih velikih vnosov saharskega peska. »Ta pesek verjetno sproži spremembe v fiziologiji fitoplanktona tako, da ta v večji meri izloča raztopljene organske snovi, ta pa se ob trdih delcih v morju oblikuje v sluzaste skupke (makroagregate), sestavljene pretežno iz polisaharidov,« pravi Nives Kovač. Kombinacija teh vplivov je torej sprožilec, ki privede do oblikovanja kosmov sluzaste ali gelu podobne snovi. Sluz občutijo kopalci, saj se jim ponavadi zalepi na kožo, dlake in lase, ribičem pa dodobra zapolni in onesposobi mreže.

Zadnje manj obsežno sluzenje so opazili leta 2010 in leta 2014, ki je kmalu minilo. Najobsežnejša so bila konec osemdesetih in v začetku 90. let prejšnjega stoletja, ko so znanstveniki krivdo za pojav sluzi pripisovali prevelikemu vnosu hranil v morje. Pojav so prvič znanstveno zabeležili v severnem Jadranu že leta 1827.

Rebrače kopalcev ne ožgejo, toda med njimi so tudi meduze

Nihče ne more z gotovostjo napovedati, koliko časa bo sluzenje trajalo in ali bo burja, ki piha zadnje dni (temperaturo morja je znižala na 20 stopinj) kaj vplivala na hitrejši konec tega pojava. Poleg škode v ribištvu in turizmu povzroča sluzenje škodo tudi morskemu življu, saj obsežnejši pojavi sluzenja povzročajo hipoksije (znižanje vrednosti kisika v morju), občasno tudi anoksije. Leta 1991 je anoksija povzročila množičen pogin tistih organizmov na morskem dnu, ki se ne morejo premikati. Posledica množične morije na morskem dnu je bila obsežna naravna ekološka nesreča.

V morju smo v zadnjem tednu opazili tudi veliko rebrač, meduzam podobnih prozornih želatinastih sodčkov, ki ne ožgejo kopalcev. Med rebračami so tudi posamezni primeri kompasnih meduz, ki pa lahko močno ožgejo. Rebrače so po navadi v večjem številu prisotne avgusta. Zgodnji pojav rebrač lahko pomeni, da se bomo letos pogosto kopali v želatinastih oblakih, zaradi česar se mnogi raje odpovedo kopanju.