Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
PREMIUM   D+   |   Slovenija

S čelado na kopanje pod nevarnimi klifi

Pred kopalno sezono opozorili na nevarnost ležanja in hoje pod klifi. Na leto pobere v povprečju 4,5 centimetra hriba.
Podor pod flišnatim klifom v Mesečevem zalivu. FOTO: Arhiv Naravoslovnatehniške Fakuletete, Oddelka za geologijo
Podor pod flišnatim klifom v Mesečevem zalivu. FOTO: Arhiv Naravoslovnatehniške Fakuletete, Oddelka za geologijo
17. 6. 2024 | 16:59
17. 6. 2024 | 16:59
5:55

V nadaljevanju preberite:

Se bodo kopalci morali s čeladami odpravljati na kopanje na plaže pod vse bolj priljubljenimi klifi na obali slovenskega morja? To se je retorično vprašal profesor z Naravoslovnotehniške fakultete Timotej Verbovšek, vodja projekta o erozijskih procesih na flišnih klifih, ki so ga danes predstavili v krajinskem parku Strunjan. S projektom proučujejo, kako hitro napreduje erozija in kako bi se morali z njo soočati.

Timotej Verbovšek je povedal, da bodo erozijski procesi v prihodnosti še pogostejši, saj je zaradi podnebnih sprememb vse več intenzivnih padavin, vetra, valovanja in vse večjih temperaturnih sprememb, ki so glavni povzročitelji krušenja obalnih brežin.

Zaradi erozije je ob obali veliko skal. Kopalci ne vedo, kako nevarno je ležanje na tej obali. FOTO: Boris Šuligoj/Delo
Zaradi erozije je ob obali veliko skal. Kopalci ne vedo, kako nevarno je ležanje na tej obali. FOTO: Boris Šuligoj/Delo
Eroziji dodatno prispeva geološka sestava obalnih strmin, v katerih se menjujejo mehkejši laporovci in trši peščenjaki, vmes pa se pojavljajo tudi apnenčaste kamenine. Gre torej za idealne razmere za krušenje kamenin, za valeče skale in za najrazličnejše podore.

Celoten članek je na voljo le naročnikom.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine