Slovenski škofje pri vstajenjskih mašah poudarili pomen vere v boju proti sovraštvu

Na veliko noč so davi po slovenskih cerkvah potekale vstajenjske procesije z mašami. Na njih so duhovniki naznanili, da je Jezus vstal od mrtvih, kar so zaznamovale slovesne velikonočne aleluje. Škofje so maše darovali v stolnicah, pri tem pa so poudarili pomen vere in upanja v boju proti zlu, sovraštvu, krivici, nasilju in pesimizmu.

»Nekam znani so nam koraki, s katerimi so se hoteli znebiti Jezusa. V vseh časih, tudi v našem, skušajo s podobnimi metodami odstraniti tiste, ki so postali moteči, ker govorijo resnico in se ne menijo za očitno ali prikrito postavljene lestvice družbene moči in veljave in ne upoštevajo plotov družbene korektnosti,« je v ljubljanski stolnici poudaril ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore.

Po njegovih besedah so pri Jezusu verjeli, da so dosegli cilj, ko so ga izročili v roke Rimljanom, češ da ogroža obstoječo politično oblast: »S tem so ga obsodili na smrt. A zlo vedno ostane negotovo samo v sebi. Ne verjame, da je katerikoli korak, katerikoli ukrep dovolj učinkovit, dovolj trden in dovolj dokončen, da bodo doseženi cilji zavarovani.«

»Hudobija in sovraštvo, zlo in smrt lahko živijo samo kot zajedavci, ki se šopirijo na plemenitem in dobrem, ki parazitirajo na ljubezni. Sami v sebi nimajo možnosti preživetja. Vsako zlo, vsaka krivica in vsaka hudobija se prej ali slej izčrpajo sami v sebi. Čeprav se zdi, da je njihova zgradba trdna in da bo trajala še stoletja, se že naslednji trenutek sesuje v prah,« je nadaljeval Zore.

Kot je dejal, poslušamo in beremo o dogodkih, ki v marsičem govorijo o enakih poskusih, kot jih je doživel Jezus. »Odstraniti krščanstvo z obličja zemlje. Ne bojte se. Ljubiti Kristusa ni odvisno ne od zgradb in ne od vpliva in moči v družbi. Ljubiti Kristusa pomeni verovati v Vstalega, v Živega. In dokler bosta na zemlji samo dva kristjana, ki bosta v srcu živela to ljubezen, bo tudi Jezus sredi med njima,« je dodal.



Mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl pa je v tamkajšnji stolnici poudaril, da je praznovanje velike noči »tudi vabilo vsakemu od nas, da iščemo sledi vstalega Gospoda med nami. To pomeni iskati znamenje upanja, ki je močnejše od pesimizma, s katerim se soočamo vsak dan; močnejše od nasilja, ki je vse prevečkrat prisotno med nami.«

Takih pričevalcev upanja je po njegovih besedah »med nami veliko. A na žalost o njih pogosto ne govorimo. Prve strani novic polnijo slabe novice, ki se dobro prodajo, kajti z njimi se da ljudi manipulirati, ustrahovati in usmerjati.«

Kristjani danes praznujejo svoj največji praznik - veliko noč, s katero se spominjajo Jezusovega vstajenja od mrtvih, s katerim je po njihovem verovanju premagal smrt, vsem ljudem pa s tem odprl možnost, da so po smrti deležni večnega življenja. Tudi zato je vzdušje na veliko noč med kristjani precej praznično in slovesno.

Množico vernikov pričakujejo v Vatikanu. Tam je papež Frančišek na Trgu svetega Petra ob 10. uri najprej vodil velikonočno mašo, opoldne je podelil še tradicionalni blagoslov urbi et orbi, ki ga običajno podeli v številnih jezikih, tudi slovenščini. V soboto zvečer je v velikonočni vigiliji v baziliki svetega Petra v Vatikanu vernikom položil na dušo, naj se ne vdajo nezadovoljstvu in brezupu.

»Ko začnemo razmišljati, da je vse slabo in da stvari ne morejo biti še slabše, izgubimo srce in začnemo verjeti, da je smrt močnejša od življenja,« je Frančišek sporočil vernikom.

»Postanemo cinični, negativni in potrti (...) Toda v tistem trenutku znova slišimo večno vprašanje velike noč - zakaj iščete žive med mrtvimi? Gospoda ne boste našli sredi ravnodušja,« je nadaljeval.

Papež je ob začetku vigilije ponesel prižgano svečo skozi baziliko, nato pa so sveče prižgali še verniki.

»Prosimo za milost, da nas ne odnese tok, morje naših težav, milost, da ne nasedemo na plitvinah grehov ali da ne treščimo v čeri malodušja in strahu,« je še dejal Frančišek.