Slovenska potica je le ena

»Država je pri nacionalnih promocijah slovenske hrane kar pozabila na pridelovalce evropsko zaščitenih živil, ki zagotavljamo vrhunsko kakovost, znano poreklo, poseben način pridelave in tradicijo,« je izpostavil Boštjan Noč, predsednik novega konzorcija evropsko zaščitenih živilskih pridelkov in izdelkov. Pod tem okriljem se je združilo vseh 24 slovenskih pridelovalcev, ki imajo svoje izdelke označene z rumenordečim ali rumenomodrim krožcem.



»Združeni bomo lažje promovirali tisto najboljše, kar ima Slovenija,« je dejal Noč, ki je tudi predsednik Čebelarske zveze Slovenije in pobudnik ustanovitve konzorcija. »Posamezno je marsikdo med nami premajhen, da bi konkuriral na evropskih razpisih, prav tako je naša proizvodnja preveč butična, da bi z njo nastopali na tretjih trgih, kar je trenutno evropska usmeritev pri razpisih,« je navedel. Sogovornik je poudaril, da je pridobitev certifikata evropske zaščite stroškovno zahtevna in vključuje veliko papirologije. Kljub temu je podčrtal, da so zanj evropsko zaščitena živila »cvet slovenske hrane, naš nacionalni ponos pa tudi nekaj, kar predstavlja našo slovensko identiteto«, zato bi se morala država tega bolj zavedati.
 

Hrana je najboljša promocija

Evropsko zaščitene blagovne znamke med živili so tudi: Slovenski med, Kranjska klobasa, Kraški pršut, Sir Tolminc, Ekstra deviško oljčno olje Slovenske Istre, Piranska sol, Prekmurska gibanica, Idrijski žlikrofi in Slovenska potica. Zadnja je še v fazi tik pred potrditvijo. »Nekatera živila so splošno prepoznana kot tradicionalne slovenske jedi, druga nekoliko manj, a so tipična za neko okolje,« je povedal sogovornik.
»To je dolgoročna naložba, ki za zdaj še ne prinaša oprijemljivih finančnih učinkov,« je pojasnil.



Na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so mu obljubili, da bodo evropsko zaščitena živila od prihodnjega leta uvrstili med nacionalne promocije slovenske hrane. Sam pa bi si državnih spodbud želel že letos, saj se je večini proizvajalcev evropsko zaščitenih živil prodaja močno zmanjšala. Vzrok je predvsem omejen prihod tujih turistov v zadnjem letu zaradi pandemije; tem je označba evropske zaščite vodilo za kakovost in pristost. Noč je prepričan, da je hrana oziroma kulinarika najboljša promocija neke turistične destinacije. »Ko bomo v drugi polovici leta predsedovali Evropski uniji, bi morali to izkoristili,« je povedal.


 

Jamstvo za kakovost

»Kranjska klobasa ima po našem mnenju še velik tržni potencial,« je poudarila Ana Ahčin, predstavnica GIZ Kranjska klobasa, kamor je vključenih 13 proizvajalcev, med njimi so tudi velika mesnopredelovalna podjetja. »V promocijo naše blagovne znamke, ki se skladno z evropsko označbo lahko proizvaja po vsej Sloveniji, smo vložili veliko sredstev in je eden od najprepoznavnejših izdelkov pri nas.

Kljub temu se želimo povezati tudi z drugimi pridelovalci, saj imamo skupni interes tako pri promociji kot pri urejanju zakonodaje ter pri medsebojnem obveščanju o zlorabah,« je dodala. Janja Štrumbelj je prva, ki je pridobila evropsko zaščito za izdelavo Slovenske potice. »Sem majhen člen v tej skupini, a menim, da je pomembno, da združimo moči in bolj poskrbimo za skupno promocijo naše tradicije, ki se jo trudimo negovati,« je izpostavila.

»Pravzaprav me čudi, da se ta povezava ni zgodila že precej prej. Evropska zaščita živil zagotavlja visoko kakovost in jamstvo, da je izdelek res to, za kar se prodaja,« je omenil Elvin Klobas, predstavnik Društva oljkarjev Slovenske Istre. Za pridobitev te označbe so si prizadevali več let in morali so dokazati, kako se njihovo oljčno olje razlikuje od drugih že zaščitenih evropskih oljčnih olj. Doseči so morali zahtevne standarde, kar morajo z vsakoletnim pridelkom tudi potrditi. »Evropsko začščiteni izdelki so naša kulturna dediščina, naši paradni konji, to je tisto, s čimer se predstavljamo v tujini,« je prepričan.