Neomejen dostop | že od 9,99€
Slovenija se zavzema za to, da bi pridružitveni proces držav kandidatk za članstvo v EU razdelili v več stopenj, je ob prihodu na današnje neformalno zasedanje voditeljev Unije v Granadi povedal premier Robert Golob. Po njegovem mnenju bi morale članice prehod kandidatke v naslednjo fazo potrjevati s kvalificirano večino.
Po Golobovih besedah se v EU vsi strinjajo, da glede nadaljnje širitve EU obstajata samo dve poti. Prva je sprememba notranjih pravil, »kar bo zelo dolgotrajen proces in najverjetneje ne bo uresničen v roku leta ali dveh«. Druga je določitev več stopenj v širitvenem procesu, saj bi le tako lahko širitev napredovala v zmernih časovnih rokih, je dejal.
Slovenija podpira postopno približevanje držav kandidatk, pri čemer se Golob zavzema za to, da bi čim prej določili, kateri bi bil prvi korak v procesu. Pričakuje, da bodo o tem govorili že danes.
»Verjetno je prva stopnja povezana predvsem z notranjim trgom na eni strani, pa tudi z vprašanji varnostnih in obrambnih politik na drugi strani, tako da jaz mislim, da se tukaj da uravnotežiti pričakovanja in zahteve,« je pojasnil.
Poleg tega bi morale po njegovem članice prehod kandidatk med posameznimi stopnjami potrjevati s kvalificirano večino, kar pomeni s podporo 55 odstotkov držav članic, ki skupaj predstavljajo 65 odstotkov prebivalcev EU.
»Na ta način bi bil lahko napredek pri vseh kandidatkah merljiv, hkrati pa tudi dovolj postopen, da bi lahko kandidatke temu sledile. Danes na neki način opažamo, da pri kandidatkah ni prave motivacije,« je povedal premier.
Proces je namreč trenutno po njegovih besedah zastavljen tako, da se dolgo časa ne zgodi nič, nato pa nenadoma postanejo polnopravne članice. »To je z motivacijskega vidika izjemno slabo in se je v zadnjih 15 letih pokazalo, da v resnici ne deluje,« je poudaril Golob.
Voditelji držav članic EU danes na neformalnem zasedanju v španski Granadi začenjajo razpravo o prihodnjih strateških prioritetah EU in njeni pripravljenosti na nadaljnje širitve.
Širitev Unije je namreč z rusko agresijo na Ukrajino znova dobila zagon. Govorili bodo o morebitnih institucionalnih spremembah, spremembah odločanja ter financiranju razširjene Unije. Pričakovati je, da bodo razpravljali tudi o tem, do kdaj bi morale biti EU in države kandidatke pripravljene na širitev. Po mnenju predsednika evropskega sveta Charlesa Michela bi se moralo to zgoditi do leta 2030.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji