Slovenija naj bi imela leta 2075 spet manj kot dva milijona prebivalcev

Stopnja rodnosti po svetu upada, v prihodnjih štirih desetletjih naj bi se znižala pod 2,1 otroka na žensko. Obenem pa se pričakovano trajanje življenja podaljšuje. Povprečen prebivalec sveta, rojen leta 2019, naj bi dočakal 72,8 leta, kažejo podatki, ki jih je na svoji spletni strani objavil slovenski statistični urad (Surs).

Leta 2052 na svetu 9,8 milijarde ljudi

Kot navaja Surs, je leta 2020 stopnja rasti svetovnega prebivalstva prvič po letu 1950 upadla pod odstotek na leto. Po zadnjih ocenah Združenih narodov naj bi se svetovno prebivalstvo do leta 2052 povečalo na 9,8 milijarde in bi lahko doseglo vrh pri 10,4 milijarde sredi osemdesetih let tega stoletja.

Sicer je mediana starosti za letos 30,5 leta, kar pomeni, da je polovica prebivalstva starejša, polovica pa mlajša od te starosti. Leta 1973 je bila mediana 21,5 leta – vzroki za njeno zvišanje so daljša povprečna življenjska doba, manjša umrljivost otrok in nižja stopnja rodnosti. Do konca stoletja naj bi mediana starosti dosegla 42,3 leta.

Po zadnjih ocenah ZN naj bi se svetovno prebivalstvo do leta 2052 povečalo na 9,8 milijarde in bi lahko doseglo vrh pri 10,4 milijarde sredi osemdesetih let tega stoletja. FOTO: Blaž Samec/Delo

Že šestdeset let rodnost upada

Leta 1963 je bila stopnja rodnosti na svetovni ravni 4,6 otroka na žensko. V 50 letih se je znižala za polovico, in sicer na 2,3 otroka leta 2022. »Tako imajo vse tri največje države na svetu po številu prebivalcev, Indija, Kitajska in Združene države Amerike, stopnjo rodnosti pod ravnjo enostavnega obnavljanja prebivalstva (2,1). Združeni narodi predvidevajo, da bo tudi svetovna stopnja rodnosti v sredini tega stoletja upadla pod to raven. Do konca stoletja naj bi znašala 1,8, kar bi dolgoročno pomenilo upad svetovnega prebivalstva.«

Najnižja stopnja rodnosti je v Evropi. FOTO: Shutterstock

Najnižja stopnja rodnosti je v Evropi. Konec prejšnjega tisočletja je upadla na 1,4 otroka na žensko, a se v zadnjih dvajsetih letih rahlo zvišuje. Tako naj bi se do leta 2100 po napovedih ZN ustalila pri 1,7. Afrika je edina celina s stopnjo rodnosti nad 2,1, s  4,2 otroka na žensko, vendar se tudi tam od začetka osemdesetih let prejšnjega stoletja vrednost tega kazalnika hitro znižuje. Po oceni ZN naj bi do leta 2088 rodnost na tej celini prav tako upadla pod 2,1 otroka na žensko.

Živimo vse dlje, ženske živijo dlje od moških

Na svetovni ravni je pričakovano trajanje življenja ob rojstvu leta 2019 doseglo 72,8 leta ali skoraj devet let več kot leta 1990. Po upadu v letih 2020 in 2021, ko se je stopnja umrljivosti zaradi pandemije zvišala, se povprečna življenjska doba znova podaljšuje – po napovedih ZN naj bi v drugi polovici sedemdesetih let tega stoletja svetovno pričakovano trajanje življenja ob rojstvu preseglo 80 let.

Prebivalstva Slovenije je za manj kot 0,03 odstotka svetovnega prebivalstva. FOTO: Mavric Pivk/Delo

V Sloveniji se je stopnja rodnosti zniževala od leta 1980 do 2003, takrat je bila 1,2 otroka na žensko. Nato se je počasi zviševala in dosegla najvišjo vrednost leta 2021 (1,6). Po napovedih Eurostata naj bi še naraščala – stopnja rodnosti naj bi se konec tega stoletja ustalila pri 1,7 otroka na žensko. Podaljšuje se tudi pričakovano trajanje življenja ob rojstvu, od osamosvojitvenega leta 1991 do letos se je podaljšalo za devet let.

Prebivalstva Slovenije je za manj kot 0,03 odstotka svetovnega prebivalstva. V zadnjih 50 letih se je število prebivalcev Slovenije povečalo za približno 360.000 oziroma za petino, v zadnjih desetih letih pa za približno 60.000.

Leta 2075 naj bi imela Slovenija spet manj kot dva milijona prebivalcev

Po projekcijah Europop 2023 naj bi število prebivalcev Slovenije naraščalo še približno do leta 2026, takrat naj bi doseglo 2.121.000, nato pa je predvideno počasno upadanje. Leta 2075 naj bi imela Slovenija spet manj kot dva milijona prebivalcev, navaja Surs.