Neomejen dostop | že od 9,99€
Naša država nima celovite prebivalstvene politike, o demografski problematiki, ki je resen izziv ne samo slovenskega, temveč tudi evropskega prihodnjega razvoja, pa premalo govorimo, so ugotavljali udeleženci posveta o trendih demografske politike v Sloveniji, v organizaciji sveta za razvoj pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti (SAZU). Sklepe s posveta bodo posredovali uradu za demografijo, predsedniku vlade in ministrom.
Trendi, kot so prenizka rodnost, staranje prebivalstva, migracije, so resni izzivi, ki zahtevajo premišljene in strokovne dogovore in ukrepe. O tem je potrebna kar se da široka in kvalificirana razprava na različnih ravneh in v vseh institucijah, je uvodoma poudaril akademik prof. dr. Igor Emri, predsednik sveta za razvoj pri SAZU.
Medtem ko prebivalstvo sveta še zmeraj hitro raste in bo sredi 21. stoletja doseglo deset milijard, se prebivalstvo Slovenije in Evrope zaradi prenizke rodnosti hitro stara in v vse več evropskih državah tudi zmanjšuje, kljub pozitivnemu selitvenemu saldu. Demografski trendi zadnjih desetletij v Sloveniji in Evropi so jasno nakazovali tak razvoj, vendar jim je bilo namenjene premalo družbene in politične pozornosti.
Prof. dr. Janez Malačič, strokovnjak za demografijo z Ekonomske fakultete v Ljubljani, ki je skupaj s prof. dr. Jožetom Sambtom s katedre za matematiko, statistiko in operacijske raziskave na isti fakulteti pripravil posvet, je povedal, da so vabilo poslali tudi predstavnikom urada za demografijo, vendar ni prišel nihče. Prav tako ne ve, kakšen bo odnos nove vlade do teh vprašanj. Doslej je bil nekajkrat povabljen na seje odborov v državni zbor in na njih zagovarjal stališče, da bi ta pereča problematika morala zanimati vse politične stranke, vendar ni bilo tako.
Med drugim je poudaril, da je pandemija zaradi koronavirusa še pospešila pojav negativnega naravnega prirastka, ki bo v prihodnje negativen tudi brez nje. V letih 2020 in 2021 je pri nas umrlo 24.016 in 23.177 ljudi, rodilo se je 18.767 in 18.737 otrok. V dveh zaporednih letih je bilo 5249 in 4440 več umrlih kot rojenih.
Poudaril je, da je v zadnjih dveh desetletjih ta pomembna problematika tudi v OZN precej razvodenela, problemi pa so čedalje večji. V zadnjih sto letih je svetovno prebivalstvo naraslo za šest milijard, še pred letom 2030 bo na svetu osem milijard ljudi. To bo povzročilo še bolj krhko prehransko varnost, lakoto v še več delih sveta, begunce, tudi okoljske spremembe bodo spodbudile vse bolj množične migracije.
5249
ljudi več je v pandemičnem letu 2020 umrlo, kot se jih je rodilo
V Sloveniji je več konkretnih problemov, ki jim ne namenjamo dovolj pozornosti, med njimi je na primer velika razlika v smrtnosti prebivalcev med vzhodno in zahodno Slovenijo; v zahodnem delu v povprečju živijo tri leta dlje. Med drugim je izpostavil tudi negativno selekcioniranje naših migracij. Te spremembe pa vodijo v smer, kjer se lahko naše predstave o življenju v blaginji in dobrem ekonomskem stanju hitro začnejo rušiti.
Dr. Vojka Šircelj je opozorila, da se je zniževanje rodnosti pri nas začelo že konec 19. stoletja in že generacije pred drugo svetovno vojno niso dosegale ravni 2,1 rojenega otroka na žensko, kar omogoča normalno reprodukcijo. Čeprav so bile pred sto leti družine velike, pa uradni statistični podatki kažejo, da je bilo na žensko rojenih 4,7 otroka. Veliko jih namreč ni rojevalo otrok, v nekaterih generacijah je bila brez otrok tudi skoraj četrtina žensk.
V 50. letih prejšnjega stoletja se je za otroke odločalo spet več žensk, vendar se je to spet začelo zniževati. Novejši trendi kažejo, da je spet več tistih, ki se odločajo še za tretjega ali četrtega otroka. Še vedno imajo bolj izobražene ženske manj otrok kot manj izobražene, vendar pa se ta razlika manjša. Glede na to, da uradni podatki ne dajejo odgovorov, zakaj rodnost pada, bi bilo potrebno dodatno raziskovanje in ankete, ki jih ni veliko, je poudarila dr. Šircelj.
Čeprav je epidemija radikalno posegla v naša življenja, pa danes na področju migracij veljajo vsi trendi kot leta 2019, pred epidemijo, je povedala dr. Marina Lukšič Hacin z Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU. V letu 2019 in 2020 se je selitveni prirast povečal, pri čemer se je leta 2020 povečalo število odhodov tujcev iz Slovenije, hkrati pa se je povečalo tudi število vračanj slovenskih državljanov, zaposlenih v tujini. Najpogosteje se selijo mladi, stari od 25 do 29 let, pri čemer se jih več odseli kot priseli; to kaže na potrebo po oblikovanju pogojev in spodbud, ki bi mladim omogočali delo in bivanje v Sloveniji.
Pri priseljevanju tujih državljanov je večina iz držav nekdanje Jugoslavije, pri čemer starejši vstopajo na trg dela, mlajši pa prihajajo na študij. Razmisliti bi bilo treba o sprostitvi pred letom dni zaostrenih pogojev za prihajanje tujcev v Slovenijo. Poudarila je, da bi ob tem, ko staranje prebivalstva vpliva na zmanjšanje ponudbe delovne sile, potrebovali priseljevanje vsaj do 10.000 ljudi na leto, če bi hoteli ustaviti negativne demografske trende in negativne vplive na gospodarstvo. Dobro bi bilo spodbujati odprtost, kroženje, ki omogoča izmenjavo naših in prebivalcev drugih držav, kar je zelo pomembno tudi za razvoj znanosti, s tem bi hkrati preprečili beg možganov.
Prof. dr. Jože Sambt s katedre za matematiko, statistiko in operacijske raziskave na Ekonomski fakulteti v Ljubljani je povedal, da je bila še pred 180 leti pričakovana življenjska doba 45 let, vsako desetletje se je podaljšala za 2,5 leti in se je v tem obdobju podvojila; pričakovana življenjska doba Japonk je že 90 let, po Eurostatovih predpostavkah pa se bo podaljševala še naprej. V prihodnjih letih bodo med delovno neaktivne, starejše od 65 let, vstopale številčnejše generacije, vključno z generacijo baby boom; rodnost bo sicer naraščala, vendar bodo rojevale ženske iz številčnejše šibkejših generacij, kar pomeni, da bo število živorojenih upadalo.
4440
ljudi več je umrlo leta 2021, kot je bilo rojenih
To pomeni, da bo v prihodnjih desetih letih 65 let in več stara četrtina prebivalcev, pri čemer bo upadal delež delovno aktivnega prebivalstva, starega od 20 do 64 let. Čez 30 let bo že vsak tretji prebivalec star več kot 65 let, delovno aktivnih pa bo samo še polovica. Če Slovenija ne bo dovolj zanimiva za migracije in priseljevanje, bo staranje prebivalcev še veliko bolj izrazito.
Glede na to, da v Sloveniji pozno vstopamo na trg dela in hitro odhajamo z njega, se bodo izdatki za pokojnine zelo povečali, pritisk bo tudi na zdravstvo in dolgotrajno oskrbo, ki jo večinoma potrebujejo starejši od 80 let. Ta zaostritev bo še večja okoli leta 2050, ko bo približno 11,4 odstotka prebivalcev starih 85 let in več, pri čemer se pričakuje, da se bodo podaljševala zdrava leta življenja.
Dr. Tanja Istenič z Ekonomske fakultete v Ljubljani je ob predstavitvi nacionalnih transfernih računov poudarila, da imamo v Sloveniji zelo ozko obdobje presežka prihodka nad našo porabo, in sicer v starosti med 26. in 57. letom, kar je samo 32 let in dosti manj od predpostavljenih 44 let, med 20. in 64. letom starosti. Tako je sicer v vseh državah, tudi na Švedskem z najdaljšo dobo delovne aktivnosti traja to obdobje presežka zgolj 37 let.
V zadnjih 30 letih obdobja presežka nismo podaljšali, ampak smo ga še skrajšali. Med letoma 1983 in 2012 se je pričakovana življenjska doba ob rojstvu podaljšala za več kot devet let. Mladi vedno pozneje vstopajo na trg dela, ker se dlje izobražujejo, lastne porabe niso več sposobni financirati pri 20 letih, kot je to veljalo leta 1983, temveč šele pri 26 letih. Res je, da danes delamo dlje, vendar je ta preskok pri višjih starostih relativno manjši kot pri mlajših, tako se je to obdobje presežka življenjskega cikla skrajšalo za pet let, to je s prvotnih 37 na današnjih 32 let.
Delovno aktivna populacija financira tako mlade kot starejše. Pri starejših se večina tega primanjkljaja financira iz javnih transferjev, predvsem pokojnin ter izdatkov za zdravstvo in dolgotrajno oskrbo. Čeprav je bilo v Sloveniji v tem času sprejetih več reform, to še vedno ne bo rešilo vzdržnosti javnofinančnega sistema, je poudarila dr. Isteničeva. Lahko se zanašamo na migracije, na daljši rok bo verjetno nekoliko pomagala tudi višja rodnost. Po njenem lahko pomaga tudi višja stopnja terciarno izobraženih, ki plačujejo precej več prispevkov in tudi dlje delajo ter prejemajo višje pokojnine.
Prof. dr. Matjaž Gams, inženir elektrotehnike ter doktor računalništva in informatike z oddelka za inteligentne sisteme na Institutu Jožef Stefan je predstavil projekcije, med katerimi je demografska problematika med prvimi petimi ali desetimi vzroki, zakaj naj bi ljudje izumrli. Povedal, da bi bilo dobro demografske probleme razrešiti na celotnem planetu, vendar to ni mogoče. Realno pa je, da bi čim več držav doseglo trajnostno rast, to je rodnost okoli 2,1 otroka na žensko in majhne migracije.
32
let v Sloveniji traja življenjsko obdobje, ko imamo presežek prihodkov nad odhodki
Izračuni, ki jih omogočajo inteligentni sistemi, kažejo, da bodo ob teh trendih majhni evropski narodi izumrli že v nekaj sto letih, za Slovence izračun pokaže, da se bo to zgodilo v približno 200 letih. Ohranile pa naj bi se genetske podskupine, ki sicer niso enako kot narod, pri njih pa gre, tako kot na primer pri severnih in južnih Italijanih, za genetsko in jezikovno korelacijo. Z novimi izdelki proti staranju se bo verjetno zdrava življenjska doba podaljšala.
Spomnil je na študijo o meji rasti (The limit of growt), ki je že leta 1972 zaradi različnih trendov, ne samo demografskih, napovedala družbeni propad sredi 21. stoletja. Ob tem, ko je premalo mladih, potrebe starejših pa so velike, se znižuje kakovost življenja, kakovost gospodarstva in družbe, ker je družba preobremenjena. Demografska piramida, ki jo imamo, pomeni nekakovostno staranje. Inženirji, ki niso družboslovci, vidijo rešitev v tem, da bi bilo treba čim več skrbi za starejše nadomestiti z roboti ter elektronskimi računalniškimi informacijskimi sistemi, ki morajo prevzeti čim več človeškega dela, da bodo starejši lahko kakovostno živeli.
Moorov zakon, je pojasnil prof. dr. Gams, predpostavlja, da so računalniki vsaki dve leti močnejši, in če ljudje, ki nismo nič hitrejši in močnejši, uporabljamo umetno inteligenco, nastane eksponentna rast in smo bistveno težje probleme sposobni reševati veliko hitreje. To pomeni, da bi ob uporabi novih tehnologij lahko živeli veliko bolje. Ob tem se sprašuje, zakaj zdravniki ob dolgih čakalnih vrstah in 130.000 pacientih brez osebnega zdravnika ne izkoristijo programa, ki so ga razvili na IJS in bi jim ga dali v uporabo brezplačno. Na ministrstvu za zdravje nočejo vpeljati pametnih sistemov, ki bi lahko pomagali rešiti veliko problemov.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji