Slovenija na indeksu zaznave korupcije najslabše po letu 2013

»Potiskanje preprečevanja korupcije na obrobje političnega parketa je privedlo do stanja, ki ga kaže rezultat,« slovenske razmere komentirajo pri Transparency International (TI). Slednji so indeks zaznave korupcije v javnem sektorju (CPI) vzpostavili leta 1995, pred desetimi leti pa vključili še metodologijo, ki omogoča medletno primerjavo ocen. Slovenija je lani dosegla najslabšo oceno od leta 2013 in s tem padla za šest mest.

Standardi pri nosilcih moči padajo

Najbolje so se odrezale Norveška, Finska in Nova Zelandija, ki so od stotih možnih točk dosegle 88. V prvi deseterici je kar osem evropskih držav, na dnu lestvice pa so Južni Sudan z enajstimi točkami ter Sirija in Somalija s trinajstimi točkami.

Pri državah, ki se na indeksu uvrščajo najvišje, lahko opazimo stabilno vladavino prava, močne neodvisne nadzorne institucije in široko družbeno soglasje glede neprimernosti zlorabe javnih funkcij in sredstev za zasebne namene. Medtem so se najniže uvrstile šibke in nestabilne države, kjer potekajo oziroma so do pred kratkim potekali oboroženi konflikti.

Slovenija pod povprečjem EU

Eno mesto za Slovenijo se je uvrstila sosednja Italija, medtem ko južni sosedje zasedajo 63. mesto. Na 73. mestu je Madžarska, najviše od naših sosednih držav se je uvrstila Avstrija, in sicer na 13. mesto. Povprečna ocena indeksa znaša 43, kar dve tretjini vseh držav na indeksu pa je ocenjenih z manj kot 50 točkami.

Indeks zaznave korupcije za leto 2021. INFOGRAFIKA: Transparency International

Slovenija je tokrat v skupini držav, ki so dosegle najslabšo oceno zaznave korupcije v javnem sektorju, odkar meritve omogočajo medletno primerjavo. Po dveh letih brez večjih sprememb je Slovenija lani izgubila tri točke in s skupno 57 točkami dosegla 41. mesto ter pristala šest mest niže kot leta 2020. S tem smo se dodatno oddaljili od povprečja EU, ki znaša 64 točk, medtem ko povprečna ocena indeksa med državami članicami OECD znaša 67 točk. Za pojasnilo, indeks se giblje med nič in sto točkami, s tem da nič točk pomeni visoko koruptivnost države, sto pa korupcijsko čisto državo.

»Po večletni stagnaciji je ob ponavljajočih se aferah, pritiskih na medije, civilno družbo in neodvisne institucije žal pričakovano sledil padec, ki vzbuja skrb,« pravi predsednik TI Slovenija. FOTO: Jure Eržen/Delo

Afere ter pritisk na medije, civilno družbo in neodvisne institucije

Na TI pojasnjujejo, da po indeksu ocenjujejo in razvrščajo države glede na zaznavo korupcije v javnem sektorju. »Indeks je narejen na podlagi združitve podatkov in analiz svetovno priznanih ustanov, ki skozi oči gospodarstvenikov, analitikov in strokovnjakov ugotavljajo zaznavo korupcije v javnem sektorju. Indeks je najširše uporabljen indikator korupcije,« še dodajajo.

Slovenija se je najviše uvrstila leta 2016, in sicer na 31. mesto, medtem ko smo največji skok doživeli leta 2015, ko smo pridobili šest mest. Oblikovalci indeksa glede Slovenije izpostavljajo večletno pomanjkanje temeljitejših reform, prav tako v zadnjih letih opažajo slabe prakse: »Po večletni stagnaciji je ob ponavljajočih se aferah, pritiskih na medije, civilno družbo in neodvisne institucije žal pričakovano sledil padec, ki vzbuja skrb. V supervolilnem letu potrebujemo jasne zaveze političnih akterjev, da bodo padec nemudoma zaustavili in obrnili trend,« je dejal začasni predsednik TI Slovenija dr. Samo Bardutzky.

Pri državah, ki se na indeksu uvrščajo najviše, lahko opazimo stabilno vladavino prava, močne neodvisne nadzorne institucije in široko družbeno soglasje glede neprimernosti zlorabe javnih funkcij in sredstev za zasebne namene. FOTO: Jure Eržen/Delo

Svet brez napredka na področju preprečevanja korupcije

Po dveh letih pandemije lahko iz poročila razberemo, da raven korupcije po svetu stagnira. Kar 131 držav od skupno 180, kolikor so jih ocenili pri TI, v zadnjem desetletju ni naredila pomembnejšega napredka na področju preprečevanja korupcije. Hkrati je 27 držav lani doseglo svoje najnižje ocene indeksa do zdaj. Ob Sloveniji so med temi državami še Avstralija, Belgija, Bocvana, Kanada, Komori, Ciper, Dominika, Esvatini, Honduras, Izrael, Libanon, Lesoto, Mongolija, Nizozemska, Nikaragva, Niger, Nigerija, Filipini, Poljska, Srbija, Južni Sudan, Švica, Tajska, Turčija in Venezuela.

Pri TI so v poročilu še zapisali, da je za učinkovit boj proti korupciji ključno spoštovanje temeljnih človekovih pravic, ki se po njihovih navedbah krčijo, prav tako je pogosto mogoče opaziti nazadovanje demokratičnih standardov. O Sloveniji pravijo, da bo eden prvih preizkusov zakonska zaščita žvižgačev. Predlog takšnega zakona je bil javno že predstavljen decembra, vendar pri TI opozarjajo na pomanjkljivosti zakona.