Slovenija med najmanj izpostavljenimi do brexita

Ljubljana – Neurejeni britanski izstop iz Evropske unije je eno večjih tveganj za evropsko in slovensko gospodarstvo. Naša menjava z Združenim kraljestvom (ZK) sicer zadnja leta narašča, a Slovenija je med članicami EU, ki so do njega ekonomsko najmanj neposredno izpostavljene.
 

Se danes, z 29. marcem, kaj spreminja za slovenska podjetja in državljane pri poslovanju z ZK, potovanjih, letenjem z britanskimi letalskimi prevozniki itd.?

Ne, ZK je nedavno Unijo zaprosilo za krajšo preložitev datuma izstopa iz EU in do nadaljnjega ostaja njen del. Nova ključna datuma sta 12. april, če Britanci ne bodo podprli ločitvenega sporazuma, in 22. maj, če ga bo britanski parlament po dveh zavrnitvah v tretje vendarle ratificiral.
 

Kaj bomo potrebovali za potovanje v ZK?

Če bo britanski parlament ratificiral izstopni sporazum in bo prehodno obdobje implementirano, se za slovenske državljane (kot tudi državljane ostalih držav članic EU) pri potovanju v ZK ne bo nič spremenilo in bodo lahko v ZK in nazaj potovali tudi z osebno izkaznico. V primeru brexita brez dogovora pa po podatkih britanskega notranjega ministrstva kratkoročno prav tako ne bo prišlo do sprememb glede osebnih dokumentov. Državljani EU bodo za potovanje v ZK še naprej lahko uporabljali potni list in osebno izkaznico vsaj do vzpostavitve novega migracijskega sistema leta 2021, sporočajo z ministrstva za zunanje zadeve.
 

Kakšne bi bile lahko za naša podjetja posledice brexita brez dogovora?

V tem primeru bi ZK izstopilo brez prehodnega obdobja in postalo tretja država. Od trenutka izstopa se pravila EU na področju carin in posrednega obdavčevanja za ZK ne bi več uporabljala. Blago, vneseno na carinsko območje EU iz ZK ali izneseno iz carinskega območja EU, bi takoj postalo predmet carinskega nadzora, kontrole in dajatev. Pri uvozu blaga iz Združenega kraljestva, bi se takoj obračunal DDV, medtem ko bi bil DDV pri izvozu iz EU oproščen, poudarjajo na Fursu.


 

Kaj bi se lahko zgodilo, če bo dogovor med ZK in EU-27 vendarle sklenjen?

V tem primeru bi predvidoma začelo veljati prehodno obdobje, verjetno bi trajalo 21 mesecev in v tem času bi za ZK še naprej veljala vsa zakonodaja EU.
 

Katere so glavne značilnosti gospodarskega sodelovanja med Slovenijo in ZK, katere sektorje bi prizadel neurejen brexit?

Neposredne, predvsem pa posredne posledice bi verjetno občutila zlasti avtomobilska industrija. Sicer pa je v 2017 v ZK izvažalo 1926, uvažalo pa 4811 slovenskih podjetij. Trgovanje z ZK predstavlja le 1,9 odstotka slovenskega blagovnega izvoza in 1,4 odstotka našega uvoza; s tem sodimo med članice Unije, ki so z njim najmanj trgovinsko povezane.
 

Kakšni bodo potencialni učinki brexita na slovensko kmetijstvo?

Agrarni ekonomist Emil Erjavec pravi, da bo neposrednih učinkov brexita na slovensko kmetijstvo zelo malo, ker naša država ne posluje veliko z Združenim kraljestvom. Posredni učinki pa bodo vsi tisti, ki bodo vplivali tudi na evropski proračun. Zdajšnji bo do konca leta 2020 zaradi izstopa ZK iz EU za okoli 15 milijard evrov lažji, kar bo vplivalo tudi na podpore evropskim kmetom v novem petletnem proračunskem obdobju po letu 2020.
 

Kakšna bi bila slovenska izguba zaradi brexita v primerjavah z drugimi v EU?

Jure Stojan iz Inštituta za strateške rešitve navaja mednarodne študije, ki kažejo, da bi Slovenija imela med članicamu EU eno najmanjših izgub na račun trdega brexita, in sicer če bi naše gospodarstvo ostalo povsem pasivno. Sam pa meni, da lahko brexit izkoristimo tudi kot poslovno priložnost, ki bi lahko celo okrepila naše odnose z ZK.