V nadaljevanju preberite:

Podobno kot je do zdaj veljalo za slovenske liberalne sile, da so politično razdrobljene, velja tudi za liberalce na evropski ravni. V domači politični areni se bosta še ta mesec Gibanju Svoboda pripojili iz državnega zbora izpadli stranki LMŠ in SAB, na evropski ravni pa se pred evropskimi volitvami leta 2024 išče platforma za združitev stranke evropskih liberalcev Alde in politične skupine Renew Europe v evropskem parlamentu.

Slovenija se je tako znašla na presečišču domačih in evropskih konsolidacijskih procesov na liberalnosredinskem političnem polu. Čeprav stranka Roberta Goloba še ni članica zavezništva Alde, je slovenski premier, ki je bil v evropski liberalni srenji deležen veliko zanimanja in odobravanja, saj so se z zmago njegove stranke v Sloveniji končali neliberalni trendi, podpisal predlog stranke francoskega predsednika Emmanuela Macrona za oblikovanje novega sredinskega liberalnega zavezništva v evropski politiki.