Slovenija bi prioritetno reševala konflikt v Ukrajini

Predsednica republike Nataša Pirc Musar, premier Robert Golob in zunanja ministrica Tanja Fajon so po izvolitvi v varnostni svet OZN (VS OZN) prejšnji teden prvič skupaj stopili pred medije in predstavili nekaj izhodišč za delovanje Slovenije v najpomembnejšem svetovnem gremiju.

S skupnim nastopom je omenjena trojica demonstrirala, da med njimi ni rivalstev, ko gre za vprašanje pripenjanja zaslug za izvolitev. Vsi so kot zaslužne našteli drug drugega, poleg tega pa še diplomate, veleposlanike, častne konzule, ki delujejo v Sloveniji, poslance in nenazadnje predsednico državnega zbora Urško Klakočar Zupančič, ki je prejšnji teden protestirala, da je bil prispevek parlamentarne diplomacije pri največjem uspehu slovenske diplomacije spregledan.

Predsednica države Nataša Pirc Musar je opozorila, da Slovenijo v VS OZN čaka veliko izzivov, k temu pa je dodala, da ne gre primerjati članstva v VS OZN, ki se začne 1. januarja 2024, z obdobjem izpred skoraj četrt stoletja, ko je bila Slovenija prvič nestalna članica VS OZN. Po njenem so razmere v svetu zdaj bistveno drugačne.

Golob: Lani se je naš glas slišal v Bruslju, zdaj sledi New York

»Podnebne spremembe so točka, na kateri bo Slovenija veliko delala. Seveda ne bomo mogli iti mimo vojne v Ukrajini. Svetovno diplomacijo pa čaka še pomembna naloga v obliki reforme VS OZN,« je predsednica republike orisala prioritetne teme Slovenije v VS OZN. »Veseli smo bili izvolitve, zdaj pa se pravo delo šele začne,« je še dodala. Sama se zaveda, da gre za velik projekt vlade Roberta Goloba, sama pa da bo pomagala, kolikor se bo le dalo.

»Slovenija je končno spet prepoznana kot tvorni subjekt na mednarodnem prizorišču. Kot nekdo, ki pomaga probleme reševati tudi z originalnimi idejami,« je izvolitev pospremil predsednik vlade Robert Golob. Po njegovem je Slovenijo podprl ves svet, ki verjame v slovensko miroljubno, solidarno in tvorno zunanjo politiko. »Slovenija kot majhna država je brez skritih interesov, zato lahko prispeva k temu, da bo svet boljši,« še zagotavlja.

»Če smo v lanskem letu, v prvem letu vlade dosegli, da se je naš glas slišal in upošteval v Bruslju, bomo poskrbeli, da se bo naš glas slišal v New Yorku in upošteval po vsem svetu,« je poudaril Golob, ki verjame, da bo Slovenija nadaljevala »zelo dobre iniciative na področju okoljske diplomacije«.

Golob je tudi optimist, da bo lahko Slovenija zaradi preteklih odnosov in navezav koristna pri iskanju poti do miru v Ukrajini. »To je točka, ki si jo lahko zastavimo, ker nas k temu napeljuje naša navezanost tudi na slovanski svet. Slovenija lahko znotraj VS OZN išče tiste poti, ki bodo pomagal, da se vojna v Ukrajini čim prej konča, Ukrajina pa obnovi.

Na Mladiki koordinacijska skupina za VS OZN

Zunanja ministrica Tanja Fajon k temu dodaja, da brez dialoga z Rusijo ni mogoče reševati svetovnih izzivov: »Morali bomo najti formulo sodelovanja z Rusijo. Kot država, ki zagovarja dialog, mir in stabilnost, bomo našli poti komunikacije.«

Glede konkretnih korakov priprave na članstvo v VS OZN Tanja Fajon napoveduje oblikovanje koordinacijske ekipe. »Skozi poletje bomo s strokovno javnostjo in političnim vrhom razmislili vse prioritete in izdelali načrt delovanja,« napoveduje zunanja ministrica. K temu spada tudi diplomatska okrepitev slovenske misije pri OZN.

Teme, ki jih bo Slovenija naslavljala v VS OZN, so človekove pravice, humanitarna in razvojna pomoč, vodna diplomacija, boj proti podnebnim spremembam in preprečevanje konfliktov. »Slovenija bo tudi glas majhnih držav, ki so danes močno odrinjene na rob, jih je pa v OZN več kot sto,« zagotavlja Tanja Fajon.

»Do začetka opazovalskega statusa oktobra letos v VS OZN nas čaka zelo veliko dela. Če bo vse držalo, bomo naslednjega septembra predsedujoča država v VS OZN, ko bo zasedanje Generalne skupščine OZN, kar bo tudi izjemna priložnost za Slovenijo,« je še poudarila zunanja ministrica.