Slovenci smo med najbolj varčnimi v Evropi

Ljubljana – Slovenci smo pregovorno varčen in tveganjem precej nenaklonjen narod. Z 12,6-odstotno stopnjo bruto varčevanja v lanskem letu, kar je malo več kot predlanskim, si naša gospodinjstva delijo šesto mesto z Norvežani. Bolj varčna so bila lani le še nemška, švedska, nizozemska, francoska in avstrijska gospodinjstva, grška in romunska pa so potrošila več, kot so imela razpoložljivega dohodka.

Zakaj ljudje varčujemo? Med najpomembnejše motive varčevanja gospodinjstev v vseh državah evrskega območja po podatkih Evropske centralne banke sodijo: morebitni nepričakovani dogodki (teorija previdnostnega varčevanja), upokojitve, večji nakupi (dodatna stanovanja, pohištvo, vozila) ter potovanja, tudi dopust, izobraževanja in finančna podpora otrokom ali vnukom.
 
Gospodinjstva v Sloveniji so bila tudi lani zvesta tradicionalnim oblikam varčevanja, sklicujoč se na podatke Banke Slovenije, ob dnevu varčevanja, 31. oktobru, ugotavlja Statistični urad (Surs). Kljub nizkim obrestnim meram na depozite se še zmeraj najraje odločamo za klasično obliko varčevanja v obliki vlog pri bankah. Gotovina in vloge gospodinjstev v Sloveniji so lani predstavljale skoraj polovico vseh finančnih sredstev, delnice in drugi lastniški kapital tretjino, zavarovanja in pokojninske sheme slabih petnajst odstotkov, vrednostni papirji in druge terjatve šest, posojila pa le dobra dva odstotka vseh finančnih sredstev.



V primerjavi z letom 2017 se je zmanjšal delež varčevanja v obliki zavarovanj in pokojninskih shem ter vrednostnih papirjev in drugih terjatev, povečal pa se je delež varčevanja v obliki gotovine, posojil in zlasti delnic ter drugega lastniškega kapitala. Slovenci se najraje odločamo za najem dolgoročnih posojil. Ta se že peto leto zvišujejo – lani so se v primerjavi z letom 2017 za 6,5 odstotka. V zadnjih dveh letih potrošniška posojila naraščajo hitreje od stanovanjskih. »Ugodne gospodarske razmere, izboljšane razmere na trgu dela, ugodni pogoji financiranja, relativno nizka zadolženost in povečana kreditna sposobnost gospodinjstev v zadnjih nekaj letih se časovno ujemajo s hitro rastočimi potrošniškimi posojili. Rast stanovanjskih posojil je v zadnjih nekaj letih ostala relativno stabilna,« pojasnjujejo na Sursu.

Po zadnjih podatkih iz oktobra letos približno petina slovenskih gospodinjstev ocenjuje, da je njihovo finančno stanje dobro oziroma zelo dobro – v 2015 je bilo takih le sedem odstotkov. Petina gospodinjstev pričakuje, da bo šlo še na bolje. Polovica jih meni, da je čas za varčevanje primeren, 40 odstotkov pa jih računa, da bodo tudi v naslednjih dvanajstih mesecih na privarčevani kupček lahko dodali še kakšen evro.