»Slovenci si take vlade nismo zaslužili«

Gornji Grad – Na Menini planini je danes potekala slovesnost ob 75-obletnici partizanskega preboja iz sovražnikovega obroča. Med zbranimi je bila tudi udeleženka takratnih dogodkov, partizanska telegrafistka Valerija Skrinjar Tvrz, ki je podprla petkove proteste mladih in jih pozvala k vztrajnosti. Množici je spregovoril predsednik ZZB za vrednote NOB Marijan Križman, ki je okrcal vladno koalicijo in se zoperstavil bližnjemu poklonu predsednika republike Boruta Pahorja pred bazoviško fojbo.

Predsednik ZB Križman je zbranim spregovoril o krepitvi fašizma, ki ga je mogoče preprečiti z miroljubnim, a pokončnim državljanskim ravnanjem. Protestiral je zoper vladno koalicijo, ki menja ljudi v javni upravi, izvaja nasilje nad demokracijo in svobodo s poskusi uvajanja represivnih metod policije in vojske. Zavzel se je zoper kaznovanje in pregon protestnikov in zoper javni linč vseh, ki se javno izpostavljajo.

V Evropi se izdajalcev sramujejo

»Slovenski državljani si take vlade, ki se obdaja z ograjami in na cesto pošilja posebne enote policije, nismo zaslužili. Zavračamo proslave brez zgodovinskega spomina in dejstva, da brez NOB samostojne Slovenije ne bi bilo. Partizanski boj je temelj vsega, kar danes imamo, sicer bi nam danes vladali Nemci in Italijani, ki so k nam prinesli nacizem in fašizem, ki so ga domobranci, domači izdajalci, sprejeli in SS -ovcem na ljubljanskem stadionu prisegli večno zvestobo,« je povedal Križanič in dodal, da so ovaduhi in izdajalci zmeraj bili sramota slovenskega naroda, a jim desna politična opcija vztrajno pripisuje borbo za slovenski narod. »Povsod po Evropi se izdajalcev sramujejo, le v Sloveniji jim postavljajo spomenike, da te sramote tudi naši zanamci ne bodo nikoli pozabili,« je sklenil Križman.

Spomini partizanke Valerije

Razmere so takrat bile grozne, je začela pripoved za Delo živa priča dogodkov pred 75. leti Valerija Skrinjar Tvrz. »13. marca smo skušali zapustiti Menino planino in se med Motnikom in Špitaličem prebiti na drugo stran. Ni nam uspelo, pričakala nas je močna nemška zaseda. Vnela se je bitka, in morali smo se vrniti na Menino. Poskus smo naslednjo noč ponovili pri Črnivcu. Tudi tokrat ni šlo. Izčrpani, lačni in prezebli smo se po globokem snegu vzpenjali proti vrhu Menine planine,« je povedala upokojena novinarka sarajevskega Oslobođjenja, ki je z velikim spoštovanjem spregovorila tudi o takratnem komandantu Francu Severju Franti, ki se zaradi bolezni spominske slovesnosti ni mogel udeležiti.



»Štiriletno vojskovanje je v Franti, ki je iz sovražnikovega obroča rešil petsto partizanov, izostrilo sposobnost presoje in predvidevanja sovražnikovih korakov. Na Menini planini nas je rešilo njegovo taktično ukrepanje. Bili smo tik pod vrhom. Čakali smo, da se nam sovražnik približa, saj nam je to zagotavljalo prednost. Borci so zasedli položaje na okoli 1500 metrov visokem Vivodniku v meter in pol do dva metra globokem snegu. Vnel se je srdit boj. Odmevali so puške, mitraljezi, mine in granate, drhteli so zrak in zasnežene smreke. Ko je premraženim, izčrpanim in lačnim partizanom začelo zmanjkovati streliva, so v obupu kljubovalno zapeli Hej brigade.



Pesem je potovala od položaja do položaja, se krepila in odmevala. Sovražnik je obstal. Ni razumel ponosnega kljubovanja partizanov, ki smo branili domovino. Njegovo orožje je počasi utihnilo. Nam pa je pomagal tudi večerni mrak, ki je počasi objemal Menino planino,« se je spominjala nekdanja partizanka tridnevnega sovražnikovega obroča in dodala, da na Menini planini ni zmagalo le orožje, ampak tovarištvo ter odločno in trezno poveljevanje komandanta Frante.

Fašizem steguje kremplje

Lani so o partizanski epopeji na Menini planini posneli igrano-dokumentarni film, ki ga je režiral in napisal scenarij Dejan Babosek. Komandanta Franto je upodobil igralec Domen Valič. »Korupcija, klientelizem in fašizem stegujejo svoje kremplje v vse pore družbe. Potrebna je močna prevetritev vsega, kar se je slabega zasidralo v tej državi. Potrebujemo politike s hrbtenico in trdno moralno držo.



Uzakonit je potrebno neke nove politične smernice, po katerih pravnomočni obsojenci in kriminalci ne bodo imeli dostopa do vodstvenih funkcij v politiki,« je na vprašanje Dela, kako ocenjuje stanje v družbi, povedal Babosek. Po njegovem prepričanju je treba umetno ustvarjene delitve ljudstva enkrat za vselej končati, ker da ljudje želijo zgolj mir in pošteno plačilo za pošteno opravljeno delo.

Državo oskubili kakor kokoš

Živa legenda partizanskega vojskovanja Franc Sever Franta je za Delo povedal, da ga dogodki v družbi zelo žalostijo. »Vse se je spremenilo, vse je šlo na glavo. Izgubljene so največje vrednote, ki so bile pridobljene v času hudih bojev med okupacijo naše države. Dostojanstvo, pokončnost, pogum, tovarištvo in poštenje je iz naše družbe odrinjeno.«



»Na površje so prišle laži in kraja. Ja, veliko so pokradli. Našo državo so dobesedno oskubili kakor kokoš,« je prepričan Franta. Pravi, da je treba ljudstvu naliti čistega vina, kar morata storiti tako leva kakor desna politična opcija. Po njegovem se bo takrat narod pomiril.