Slab notranji zrak nam vzame leto dni življenja

Za sedem milijonov smrti v svetu vsako leto, od teh skoraj pol milijona v Evropi in blizu dva tisoč v Sloveniji, stroka krivi zunanji onesnaženi zrak. Toda tudi slab zrak v gospodinjstvih ter plesen in vlaga so povezani s polovico večjim tveganjem za obolevnost dihal ter z 1,8 milijona smrti in invalidnostmi na leto. Kako notranji zrak izboljšati, je cilj mednarodnega projekta EDIAQI, v katerem sodeluje tudi slovenski Nacionalni inštitut za biologijo (NIB).

Nedavne raziskave so potrdile, da tudi onesnaženost zraka v zaprtih prostorih postaja vse večja grožnja zdravju, saj ljudje v njih preživimo 90 odstotkov časa, pri tem pa se ne zavedamo, da na naše počutje in zdravje vplivajo tudi gradbeni materiali prostorov, kjer bivamo, pohištvo, zavese in preproge, čistila, tehnične naprave, načini ogrevanja …, in še posebej prezračevanje. Poleg tega naj bi bilo mogoče celo do 15 odstotkov smrti, povezanih s pandemijo covida-19, pripisati slabi kakovosti zraka v zaprtih prostorih. V njih smo sicer najpogosteje izpostavljeni tobačnemu dimu, alergenom, ogljikovemu oksidu in dušikovim spojinam, plesni, glivam, kemikalijam, radonu, benzenu, formaldehidom …

Grejejo se celo z iztrebki

WHO ocenjuje, da skoraj tri milijarde ljudi po svetu za kuhanje in ogrevanje uporablja les, premog, rastlinske in živalske odpadke ali oglje v kombinaciji z neučinkovitimi pečmi – torej goriva, ki najbolj onesnažujejo notranji zrak.

Skoraj tri milijarde ljudi po svetu za kuhanje in ogrevanje uporablja neustrezna goriva. FOTO: Marko Feist

Zato stroka izpostavljenost onesnaženemu zraku v gospodinjstvih uvršča med deset največjih dejavnikov tveganja za bolezni: najbolj so jim izpostavljeni v najrevnejših državah. Eden od prednostnih ciljev trajnostnega razvoja Združenih narodov do 2030 je dostop do čistejših goriv in tehnologij za kuhanje. Subvencije za čisto gorivo so na Kitajskem, v Indiji in Indoneziji, denimo, že znatno pripomogle k zmanjšanju števila gospodinjstev, ki takega dostopa niso imela.

Premalo vemo o notranjem zraku

Samo v Evropi izpostavljenost trdim prašnim delcem skrajša pričakovano življenjsko dobo človeka v povprečju za leto dni, zlasti zaradi povečanega tveganja za bolezni srca in ožilja ter dihal pa tudi za nevrološke bolezni in pljučnega raka.

Človek po nekaterih izračunih vdihne približno deset kubičnih metrov zraka na dan. V zraku, ki je še primeren za dihanje, naj bi bilo največ 800 delcev na milijon. Spomnimo, da so meritve pred leti pokazale na zelo slab zrak v šolah: nivo delcev se je gibal med 1500 in 2000 delci na milijon ali trikratnik še dopustnih vrednosti.

Na počutje in zdravje še kako vpliva zrak v gospodinjstvih, nanj pa vplivajo gradbeni materiali prostorov, kjer bivamo, pohištvo, čistila, načini ogrevanja … in še posebej prezračevanje. FOTO: Jure Eržen

Kot ugotavljajo, kljub številnim raziskavam kakovosti zraka v zaprtih prostorih še vedno obstajajo vrzeli v znanju o virih onesnaževanja, razmerjih med notranjim in zunanjim zrakom, prezračevanjem in učinki novih onesnaževal na zdravje. Manjkajo tudi reprezentativni podatki o izpostavljenosti delcem, plinom in alergenom v stanovanjih, pa ocene tveganja in dolgoročna zakonodaja o kakovosti zraka v zaprtih prostorih za različne vrste notranjih prostorov. Kot pravijo v NIB, je razlog predvsem v osredotočenju EU na spremljanje kakovosti zunanjega zraka. V projektu EDIAQI, ki traja do leta 2026 in ki ga na NIB vodi dr. Bojana Žegura, bodo onesnaževala opredelili toksikološko in pripravili smernice za izboljšanje notranjega zraka, s poudarkom na predšolski in šolski populaciji z visokim tveganjem za astmo.

Zakonodaja o nadzoru onesnaževanja zraka v večini držav namreč še vedno velja samo za trdne delce PM 10 in PM 2,5, čeprav toksikološke študije kažejo, da je frakcija delcev PM 1 nevarnejša._. Glede na obstoječe smernice o kakovosti notranjega zraka v EU bodo posebno pozornost med drugim namenili tako imenovanim novim spojinam, kot so mikroplastika in mehčala, ki jih predpisi še ne navajajo, a veljajo za nevarne za zdravje ljudi.

Projekt EDIAQI si je za »študijsko območje« izbral stanovanjska območja (hiše in javne pisarne) in objekte za prosti čas, kot so kinematografi, gledališča in restavracije, pa tudi bolnišnice in šole po vsej Evropi.