Skupina Irwin: Vse, kar vemo o Fotopubu, smo izvedeli iz medijev

Včeraj je bil pogreb Romana Uranjeka. Danes so se za izjavo o njem in obtožbah domnevnega spolnega nasilja, ki jih povezujejo z njim, javno odzvali preostali člani umetniškega kolektiva Irwin in donedavna direktorica MG+MSUM ter aktualna direktorica zagrebškega Muzeja sodobne umetnosti Zdenka Badovinac.

»Včeraj smo pokopali Romana Uranjeka, našega dolgoletnega sodelavca in prijatelja. Hvala vsem, ki ste se pogreba udeležili in nam omogočili, da se od njega dostojno poslovimo,« je zapisala skupina Irwin. »Roman nas je vse presenetil z odločitvijo za smrt. Žal nam ni zapustil zapisa o tem, kakšni razlogi so ga vodili.

V preteklih dveh tednih smo bili v rumenih medijih in družabnih omrežjih priča bliskoviti transformaciji Romana iz cenjene, v širši javnosti prepoznavne osebnosti v spolnega predatorja. Nato je novinarka in publicistka Maja Megla poročila o šokantnih in popolnoma nesprejemljivih dogodkih iz kletnih prostorov Fotopuba retrospektivno povezala z Romanovim obnašanjem do deklet v osemdesetih in devetdesetih in povedala, da so se drobci tistega, kar se je pozneje udejanjilo, nakazovali že prej v spolnem predatorstvu, ki je bilo na očeh javnosti.

Roman je bil naš prijatelj in sodelavec, zato se javnost lahko upravičeno sprašuje, če smo o tem kaj vedeli. Kar smo o Romanu takrat vsi vedeli, je bilo predvsem to, da je ženskar oziroma zelo uspešen osvajalec ženskih src. Vedeli smo tudi, da se je z mnogimi bivšimi partnericami srečeval, družil, hodil na izlete, skratka, da je z njimi ohranjal prijateljske odnose še dolgo po tem, ko ni več hodil z njimi. Kot nam je znano, se vse do njegove smrti nad njim ni nihče pritoževal, nihče ga ni za nič obsojal.

Člani Irwina smo že zelo zgodaj dovolj striktno ločevali Irwin od naših zasebnih življenj. Tudi temu pripisujemo zasluge, da se že davno nismo skregali. Z izjemo zabav, vezanih na Irwin in NSK, smo se zelo redko znašli v isti družbi. Tudi v zadnjem obdobju, ko se je Roman družil s Smodejem, ni bilo nič drugače. Nihče od nas se s Smodejem ni družil, na javnih dogodkih v njegovem razstavnem prostoru smo bili zelo redko prisotni in nikoli nismo prisostvovali na kakršnem koli partiju, ki ga je organiziral. Vse, kar o tem vemo, smo izvedeli iz medijev in tudi mi smo si rekli, saj to ne more biti res.

Strogo se distanciramo in obsojamo kakršne koli spolne zlorabe in se hkrati ograjujemo od spletnih obrekovanj. Želimo si, da bodo odgovorne institucije uspele raziskati dogodke, povezane s Fotopubom, in jih pripeljati do sodnega epiloga.«

Roman Uranjek. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

Zdenka Badovinac: Ko gre za nekaj tako resnega, kot je spolno nasilje, je treba obsoditi vsakega med nami

»V sredo, 7. septembra, smo pokopali Romana Uranjeka. Nepisano pietetno pravilo je, da počakamo vsaj do pogreba, preden začnemo obračunavati z mrtvim. Še preden je bil pokopan, tako rekoč takoj po njegovi smrti, 20. avgusta, je afera Smodej prerasla v afero Uranjek. Njegov samomor je postal ultimativni dokaz njegove krivde. Tako je eden najbolj znanih slovenskih umetnikov po poročanju nekaterih medijev postal najbolj razvpiti spolni predator.

Ne vem, kaj se je dogajalo v kleti zdaj že demoničnega Fotopuba. Tudi Roman, ki je bil moj prijatelj vrsto let, mi o tem, o čemer zdaj na veliko poročajo mediji, ni nikoli pripovedoval ali mi dal slutiti. 

Do mene je bil Roman vedno spoštljiv in tovariški. Lahko pa, da do vseh ni bil takšen. Ko gre za nekaj tako resnega, kot je spolno nasilje, je treba obsoditi vsakega med nami, ne glede na to, kakšno razmerje imamo z njim. Če se je na omenjenih zabavah zgodilo kakršnokoli spolno nasilje, to globoko obsojam in se zavzemam za ničelno toleranco do takšnih dejanj. 

Prav tako pa globoko obsojam senzacionalistično in razčlovečujoče medijsko poročanje o spolnem nasilju na področju kulture in sodobne umetnosti ter posploševanje posamičnih primerov in izenačevanje vseh, ki delujemo v polju sodobne umetnosti, z dekadentnimi iztirjenci. Izražam solidarnost in podporo z vsemi žrtvami spolnega nasilja in upam, da bodo zmogle dovolj hrabrosti in svoje primere tudi čim prej prijavile. Tako kot spolno nasilje pa je treba najostreje obsoditi instrumentalizacijo afere 'Fotopub' za politična in zasebna obračunavanja.«