Skočili čez kožo v negotovo prihodnost

Mladi rudarji so včasih za vstop v rudarski stan morali preskočiti jašek. Ti so sčasoma postali preširoki, zato so rudarji začeli skakati čez kožo, ki so jo včasih uporabljali za zaščito zadnje plati v ozkih rudniških jaških. S težkim poklicem je v Šaleški dolini povezana malodane vsaka družina, premogovnik letos zaznamuje že 146 let delovanja. Ni presenetljivo, da je bila ob jubilejnem skoku čez kožo večina gesel skakačev povezanih z zaprtjem rudnika. Tega nočejo še najmanj trideset let.



»Zdrava pamet nam govori, da naj v naši Šaleški dolini energetika do 2050. živi, zato bomo v Premogovniku Velenje premog še naprej kopali in v šoštanjski termoelektrarni elektriko za vso Slovenijo proizvajali,« je pred polno tribuno na velenjskem stadionu pred častnim skokom povedal Albin Vrabič, učitelj strokovnih predmetov in dolgoletni ravnatelj Šole za rudarstvo in varstvo okolja na Šolskem centru Velenje. V rudarski stan je tokrat skočilo 42 novincev, nekateri izmed njih so šolanje končali že lani, vendar prvič v 60-letni zgodovini skoka čez kožo zaradi epidemije niso izpeljali.



Skupno so doslej sprejeli v rudarski stan 3825 novincev, dijakov rudarske, strojne in elektro smeri, v zadnjih letih tudi inženirjev rudarstva in geotehnologije. Čez kožo so ponovno skočili tudi upokojeni rudarji, ki so skok prvič opravili pred 60 leti. Prireditev, ki se vedno začne s parado skozi mesto in je prava paša za oči, ko rudarji v uniformah in z rdečimi nageljni na prsih korakajo po mestu, je od letos vpisana v register nesnovne kulturne dediščine.


 

Prihodnost

Novinci nočejo, da bi bil skok čez kožo »le« dediščina. Eden izmed njih je celo dejal, da bi rad v premogovniku dočakal pokoj. Član poslovodstva HSE in predsednik nadzornega sveta Premogovnika Velenje Marko Štrigl je komentiral: »Obstaja možnost, da bo dočakal pokoj na energetski lokaciji in v energetiki. Kam bo šla energetika v prihodnjih letih, je težko reči. Od decembra lani do danes je cena emisijskih kuponov zrasla za 35 evrov, kar za Teš pomeni več kot 100 milijonov evrov stroškov.«



Generalni direktor premogovnika Janez Rošer je poudaril, da tega ne morejo zapreti z danes na jutri. »Po koncu odkopavanja potrebujemo še najmanj dekado, dve, da saniramo površino, likvidiramo jamske objekte in premogovnik dokončno zapremo.« Dodal je, da so prebivalci in okolje Šaleške doline že plačali visoko ceno zaradi proizvajanja električne energije. »Nepravično bi bilo, da bi zaradi politike globalnega onesnaževanja morali ponovno sami nositi breme prestrukturiranja industrije, ki služi celotni Sloveniji, saj kar tretjina električne energije pride iz te doline, v sušnih obdobjih včasih celo polovica.«



Pet najboljših novincev zaposlitev v premogovniku že čaka, a negotovost se pozna, je dejal Rošer. »Negativna konotacija, ki nas spremlja v zadnjih letih, bistveno vpliva na odločitve mladih za šolanje v teh poklicih. Zelo si prizadevamo, da bi mladim predstavili, da je rudarstvo še vedno poklic, ki ga potrebujemo danes, in imamo tudi določene rešitve za te poklice v prihodnosti.«