Emisijski kuponi največja grožnja termoelektrarni

Odločitev, kdaj zapreti Premogovnik Velenje in Termoelektrarno Šoštanj, je težka, saj iz Teša prihaja tretjina električne energije. Čeprav naj bi bil blok 6 eden najmodernejših na svetu, bi ga zaradi (pre)dragih emisijskih kuponov lahko zaprli že pred letom 2033, kot v osnutku strategije za izhod iz premoga predlaga vlada.



Letnica še ni določena, za zdaj pa kaže, da bomo posojila za blok 6 najverjetneje plačevali še po tem, ko iz Teša elektrike ne bo več.

Razpršeni viri Teša ne morejo v trenutku nadomestiti, je bil ob včerajšnjem posvetu v državnem svetu oster generalni direktor Elesa Aleksander Mervar: »Velika laž in veliko zavajanje je, da ne bi bilo nič hudega, če bi ugasnila ena od elektrarn, ali Teš ali Nek.« Opozoril je, da se je cena emisijskih kuponov samo od začetka leta na borzi v Leipzigu zvišala za 94, cena elektrike pa za 16 odstotkov.

Prav zaradi visokih cen kuponov naj bi Teš zaprli predčasno, precej prej kot leta 2033, je že v četrtek na posvetu Energetike.net dejal direktor direktorata za energijo Hinko Šolinc. Po njegovem mnenju bi po optimističnem scenariju Teš zaprli do leta 2029: »Skrbi pa me, da bo to morda že leta 2024.« Zadnji obrok odplačila posojila za blok 6 je 15. marec 2038. Če Teš takrat ne bo več obratoval in odplačeval posojila, ga bo morala poplačati Republika Slovenija.


 

Težke napovedi

Generalni direktor HSE Viktor Vračar je poudaril, da nihče ne zna napovedati cen emisijskih kuponov za toliko časa vnaprej: »Kaj bo leta 2024, kaj šele leta 2030, je absolutno neresno napovedovati. Lahko se tudi zgodi, da se bo regulator sistema za trgovanje z izpusti (ETS) odzval na dogajanje na trgu ETS in določil pravila igre. Govorilo se je, da bi lahko dali dodatno takso ali obdavčitev uvoženega fosilnega vira iz drugih držav, ki sistema ETS nima.« Dodal je, da je HSE v zadnjih šestih letih Tešu namenil za 823 milijonov evrov dokapitalizacij in posojil, kar so plačali iz proizvodnje hidroelektrarn.

Na vprašanje, zakaj si Slovenija v nasprotju z nekaterimi drugimi državami ni izpogajala ustreznih kvot brezplačnih kuponov za zmanjševanje proizvodnje premoga, so na ministrstvu za infrastrukturo odgovorili, da se »del odgovora skriva tudi v strokovnih podlagah investitorja v Teš 6, ki je v ključnih trenutkih prepričeval javnost in poslance državnega zbora, da bo tveganje spremembe cene emisijskih kuponov sprejemljivo in da bo naložba Teš 6 donosna do leta 2054«.

Z ministrstva za okolje in prostor na odgovor glede brezplačnih kuponov še čakamo. Je pa minister Andrej Vizjak v državnem svetu poudaril: »Teš in premogovnik imata zelo pomembno vlogo, zato še enkrat podpišem vse odločitve v letih 2004 in 2008, ko je bilo izdano energetsko dovoljenje za ta blok. Je nepogrešljiv.«
 

Kdaj torej konec?

Tako Vizjak kot tudi član poslovodstva HSE Marko Štrigl sta dejala, da bi bilo nesmiselno zapirati Teš 6, ki je eden najmodernejših blokov na svetu, potem pa uvažati elektriko iz tretjih držav. Štrigl je dodal: »Iz Teš in premogovnika se v občinske in državne proračune na leto neposredno steče okoli 230 milijonov evrov, kar je veliko več, kot znaša strošek kuponov. Ta objekt je ključen za zagotavljanje električne energije in financiranje okoljskih projektov, ki se financirajo iz podnebnega sklada.«

Na posvetu so pristojne pozvali, naj čim prej pripravijo zakon o zapiranju Premogovnika Velenje in zakon o prestrukturiranju regije. Državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo Blaž Košorok meni, da odločitve niso daleč: »Vlada mora letnico izstopa iz premoga sprejeti najpozneje do konca leta, če ne že pred predsedovanjem EU.«

Aleksander Mervar pa je predlagal: »Teš naj obratuje, dokler bo lignit in dokler je HSE to zmožen financirati.« Dodal je, da se ne smemo ozirati na druge države: »Prevlada naj nacionalna strategija, ne pa lokalna. Trdim, da je nacionalno strategijo do zdaj kreiral seštevek lokalnih strategij.«