Škale se zaradi gradbišča dušijo v pločevini

Okoli 1300 krajanov Škal in Hrastovca obupuje zaradi težav, ki jim jih pri vsakodnevnem življenju povzroča gradbišče tretje razvojne osi. Največja težava so tovornjaki z gradbišča ter števili vozniki iz Plešivca, pa tudi Koroške, ki se skozi njihovo krajevno skupnost vsak dan prebijajo do služb in šol. Uradni obvoz, ki poteka iz Plešivca skozi Mislinjsko Dobravo do Velenja, bi jim pot podaljšal za več kot 23 kilometrov.

»Ljudje so se pač znašli po svoje. Na cesti Škale–Sopota, ki je namenjena lokalnemu prometu, se je pretok vozil povečal za 300 odstotkov. Na cesti, ki nima povsod pločnika, prehodov za pešce, primernih avtobusnih postaj in javne razsvetljave, so se poleg večjega števila osebnih vozil pojavili še tovornjaki in avtobusi,« razmere opisuje Petra Bevc, predsednica krajevne skupnosti Škale - Hrastovec.

Sogovornica pravi, da cesti ne nasprotujejo, čeprav jim ni vseeno, da bo povsem spremenila podobo kraja, saj bo Škale dobesedno presekala, ker so jo umestili v naselje. »Načrtovalci so imeli na razpolago 24 variant, izbrali so najslabšo, ki vodi po degradiranem območju zaradi premogovnika,« opozarja Petra Bevc, prepričana, da bi morali odgovorni prebivalce v bližini gradnje pripraviti na odprtje gradbišča in razložiti, kakšne bodo ovire.

Na mestni občini Velenje njihove težave razumejo. Direktor občinske uprave Iztok Mori je pozval k strpnosti in razumevanju ter se zavzel za dialog med vsemi udeleženci, da bi preprečili slabo voljo in poiskali rešitve, ki bodo življenje ljudem v bližini gradbišča olajšale. Občina si prizadeva, da bi tovorni promet z gradbišča speljali po nasipu med Velenjskim in Družmirskim jezerom, a morajo za to poglobiti podvoz pri podjetju Esotech, za kar še pridobivajo ustrezno dokumentacijo.

Kar bodo uničili, bodo popravili

Na odseku tretje osi v Gaberkah je po informacijah Uroša Selana, vodje projekta gradnje tretje razvojne osi sever, zaključena asfaltna plast, končan je tudi viadukt. Največji izziv za gradbince je trenutno ureditev ceste mimo oporne konstrukcije na obstoječo cesto proti Plešivcu. Potrebujejo namreč dva tedna lepega vremena, da bi dela končali, a prometa po cesti zaradi varnosti ne bodo sprostili pred pregledom.

Izvajalec in investitor zagotavljata prizadetim krajanom, da bodo po koncu gradnje popravili vse poškodbe na cestah. Škalsko cesto naj bi obnovili spomladi prihodnje leto. Pritožujejo se tudi zaradi hrupa in prahu. Iz Darsa odgovarjajo: »Na gradbišču hitre ceste se redno izvaja monitoring v času gradnje. Rezultati meritev monitoringa so v okviru dovoljenih vrednosti. Če bi krajani, ki živijo v bližini gradbišča Gaberke, izpostavili, da dela z gradbišča povzročajo motnje, večje od dovoljenih, bomo ustrezno ukrepali.«

Kraj sta zapustili dve družini

Na odseku Gaberke bodo dela zaključili kmalu, v prihodnjem letu pa začeli gradnjo še na odsekih B (Konovo) in H (Škalsko jezero), ki bo trajala dve leti. Iz Škal in Hrastovca sta se morali zaradi gradnje tretje razvojne osi izseliti dve družini. »Ena je že šla, druga še bo,« je napovedala Petra Bevc.

Dars je oktobra odprl tudi prvo gradbišče nove hitre ceste na Koroškem, in sicer na odseku F v občini Slovenj Gradec. Dela na tem območju poleg gradnje dveh viaduktov (Jenina in Visočnik) obsegajo še gradnjo ceste v dolžini 1,15 kilometra, priključne ceste in mostu Jenina. Sklop Jenina bo omogočil gradbincem dostop do mesta za izkop dvocevnega predora Vodriž s severne strani.